V sodobnem svetu je dostop do raznolikih živil, ne glede na sezono, postal nekaj povsem običajnega. Vendar pa se je pomembno zavedati, da v zimskem času v naših geografskih širinah večinoma uživamo skladiščeno sadje in zelenjavo, vključno z vloženimi, zamrznjenimi, kisani in sušenimi pridelki. Nekatere rastline, ki uspevajo v ogrevanih rastlinjakih in dozorijo kljub pomanjkanju sončne svetlobe, so na voljo sveže tudi pozimi, kot na primer solatnice. Ti pridelki so rezultat tehnološkega napredka, vendar je njihova kakovost in hranilna vrednost lahko vprašljiva.
Čeprav so sveži pridelki iz Slovenskega primorja, kjer veliko vrst lahko uspeva skozi vse leto, prav tako možnost, je pridelava pogosto manjša od povpraševanja. Zlasti pri citrusih večina sadja in zelenjave v zimskem času prihaja iz tujine, iz dežel bližje ekvatorju. Vprašanje, ali so taki pridelki še vedno sezonski, je zato upravičeno. V trgovinah in celo na tržnici lahko celo leto najdemo isto sadje in zelenjavo, zato smo potrošniki - brez stika z zemljo in setvenim koledarjem - lahko hitro zmedeni.
Zelenjava in stročnice, ki v Sloveniji ne uspevajo ali so redko pridelane
Ingver: Azijski koren, uvožen za uporabo
Ingver (Zingiber officinale Rosc.) sodi v družino ingverjevk. Najpogosteje se uporablja pravi ingver. Uporablja se olupljena, sveža ali posušena korenika ingverja (Zingiberis rhizoma). Čeprav izvira iz Azije, je zaradi svojih zdravilnih lastnosti in vsestranske uporabe v kulinariki pogosto na voljo skozi vse leto.
Čičerika: Globalna stročnica
Čičerika (Cicer arietinum L.) sodi v skupino zrnatih stročnic in je ena najstarejših in najbolj razširjenih stročnic na svetu. Leta 2022 je njena letna proizvodnja dosegla približno 18 milijonov ton (FAOSTAT 2024).
Zelenjava z eksotičnim poreklom, a udomačena v Sloveniji
Nekatere zelenjadnice, ki so danes pogosto gojene v Sloveniji, izvirajo iz drugih, toplejših podnebnih pasov in niso avtohtone vrste:
- Jajčevec (Solanum melongena L.), ponekod znan tudi pod imenom melancan, je zelenjadnica iz družine razhudnikovk (Solanceae). Izvira iz tropske vzhodne Indije, v Evropo pa je prišel v srednjem veku.
- Krompir (Solanum tuberosum) sodi v družino razhudnikovk (Solanaceae). Je najbolj razširjena zelenjava v Evropi, kamor so ga v šestnajstem stoletju prinesli iz severnega dela Južne Amerike.
Sadje z omejeno pridelavo ali popolnoma tuje slovenskemu podnebju
Citrusi: Okusi oddaljenih dežel
Večino citrusov, ki so na voljo v slovenskih trgovinah, uvažamo, saj za rast potrebujejo toplejše podnebje.
- Grenivka (Citrus x paradisi) je subtropsko drevo, ki izvira iz zahodne Indije. Čeprav ne uspeva v Sloveniji, je pogosto dostopna pozimi.
- Limone (Citrus x limon) so majhna zimzelena drevesa. Čeprav ne uspevajo samoniklo v Sloveniji, so zaradi svoje vsestranske uporabe pogosto na voljo skozi vse leto.
- Pomelo (Citrus grandis ali Citrus maxima) izvira iz južne Kitajske. Na našem trgu je lahko na voljo tudi pozimi, čeprav je pridelava v Sloveniji omejena.
- Pomarančevec (Citrus x sinensis) je naravni hibrid med pomelom in mandarino.
- Mandarine (Citrus reticulata) so zgodovinsko gledano ena prvih gojenih vrst citrusov in so priljubljeno zimsko sadje, ki ga večinoma uvažamo.
Kaki, avokado in pistacije: Eksotični dodatki
Poleg citrusov so na slovenskem trgu prisotni tudi drugi eksotični sadeži in oreški, ki ne rastejo v Sloveniji ali so pridelani v zelo omejenih količinah:
- Kaki ali zlato jabolko izvira z gora centralne Kitajske, kjer se goji že nekaj tisočletij.
- Avokado je glede na najnovejšo raziskavo Environmental Working Group (EWG) za leto 2024, ponovno na vrhu seznama najbolj čistih sadežev in zelenjave. Avokado in sladka koruza sta na vrhu seznama z manj kot 2% vzorcev, ki so pokazali kakršne koli sledove pesticidov.
- Pistacije (Pistacia vera L.) sodijo med najbolj priljubljene oreške. Botanično gre za plod s semenom, kulinarično pa jih uvrščamo med oreške. Spadajo v družino rujevk (Anacardiaceae).
Zakaj je pomembno uživati sezonsko hrano?
Uživanje sezonske zelenjave in sadja prinaša številne prednosti za zdravje, okus in denarnico. Sezonska hrana je usklajena z ritmom narave, kar pomeni, da naše telo prejema hranila, ki jih potrebuje v določenem letnem času - na primer sladke in nasitne buče v zimskih mesecih ali lahke bučke sredi poletja, ko ne želimo, da nas hrana obteži.
Sezonska hrana zagotavlja najkrajšo pot od njive do krožnika, zato ohrani največ okusa in svežine. Kar primerjajte uvožene jagode, kupljene sredi zime, in sveže majske jagode. Zaradi izobilja pridelka je tudi cena sezonske hrane mnogo nižja, kot če jo kupujemo izven sezone. Poleg tega pridelovanje sadja in zelenjave v sezoni zahteva nižje ravni umetnih snovi (pesticidi, gnojila), ki onesnažujejo okolje, ter manjši vložek neobnovljivih virov energije (ogrevanje, razsvetljava) v primerjavi z drugimi letnimi časi.