Kljub določenim težavam med razvojem in implementacijo je eRecept danes ena izmed najbolj uspešnih in učinkovitih rešitev, ki je bila razvita v sklopu projekta eZdravje. Ta rešitev zagotavlja varno in učinkovito oskrbo z zdravili z vpogledom v pacientove predpisane recepte, dvige zdravil ter možnosti preverjanja kontraindikacij in interakcij. Kot za druge rešitve e-Zdravja, je dostopanje do podatkov centralne baze eRecepta mogoče z ustrezno dodeljeno avtorizacijo, ki jo dodeli vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti za svoje izbrane pooblaščene zaposlene (pri eReceptu sta to zdravnik in farmacevt).
Rešitev elektronskega predpisovanja in elektronske izdaje zdravil (krajše eRecept) podpira celoten proces predpisovanja in izdaje zdravil na zelenem in belem receptu, ki se je izvajal v papirni obliki na primarni in sekundarni ravni zdravstvenih storitev. Rešitev je uvedena na nacionalni ravni od začetka leta 2016 in se dnevno uporablja pri večini izvajalcev zdravstvenih dejavnosti in lekarnah. Že leta 2018 lahko govorimo o splošni uporabi, saj je bilo več kot 90 % predpisanih receptov v letu 2018 elektronskih. Ti so uspešno nadomestili papirne recepte, ki se bodo še naprej uporabljali v določenih primerih (predvidoma 5 - 8 % vseh izdanih receptov).
Kaj je zdravniški recept?
Zdravniški recept je javna listina, ki jo na uradno veljavnem receptnem obrazcu izda zdravnik - strokovnjak, ki je usposobljen in pooblaščen za predpisovanje zdravil. Zdravila za uporabo pri ljudeh smejo predpisovati zdravniki, ki imajo pravico samostojno opravljati svojo strokovno dejavnost. Predpisovati se smejo samo tista zdravila, ki se dajejo v promet na podlagi zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih.
Recept je sestavljen iz administrativnega in strokovnega dela. Da lahko v lekarni izdamo zdravila predpisana na zdravniški recept, morata biti oba dela pravilno izpolnjena. V strokovnem delu (spodnji del recepta) je navedeno navodilo zdravnika lekarniškemu farmacevtu, katero zdravilo naj izda oziroma izdela v primeru magistralnega zdravila, kakšno količino zdravila naj izda ter navodilo za odmerjanje zdravila. Navodilo je praviloma napisano v latinščini. Recept je javna listina, zato niti bolnik niti lekarniški farmacevt ne smeta ničesar dopisovati ali spreminjati. Na podlagi pomanjkljivega ali napačno označenega recepta lekarniški farmacevt ne more izdati zdravila. V nekaterih primerih lahko lekarniški farmacevt po posvetu z zdravnikom izda primerno zdravilo ter to na receptu tudi ustrezno označi.
Z uvedbo elektronskega recepta bolnik pogosto v roke ne prejme papirnatega obrazca, temveč za prevzem zdravila potrebuje le kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ), s katero farmacevt v lekarni dostopa do podatkov o predpisanem zdravilu. Zdravnik v ambulanti zdravila, ki jih pacient potrebuje, vpiše v elektronski sistem.
Predpisovanje zdravil
Pri predpisovanju zdravnik pregleda seznam zdravil, ki jih pacient že jemlje. S seznama v preteklosti predpisanih zdravil ali iz Centralne baze zdravil izbere tisto, ki ga želi predpisati. Zdravnik ima možnost preveriti interakcije in kontraindikacije. Rešitev omogoča tudi preverjanje ustreznosti zdravila za športnike zaradi uvrstitve na listo prepovedanih snovi. Zdravnik tako pripravi podatke predpisa in preveri ustreznost. Podpora pri odločanju in poizvedba po interakcijah med zdravili je narejena kot dodatni del rešitve in je enako implementirana tako za predpisovalce kot tudi izdajatelje zdravil.
Vrste zdravniških receptov
Poznamo več vrst zdravniških receptov, in sicer neobnovljivi, obnovljivi ter posebni zdravniški recept. Uradno sta veljavna zeleni in beli receptni obrazec.
Zeleni receptni obrazec
Na zeleni receptni obrazec pooblaščene osebe (zdravniki, zobozdravniki) predpisujejo zdravila, ki so s strani zdravstvene zavarovalnice razvrščena na pozitivni ali vmesni seznam. Če je zdravilo na pozitivnem seznamu, je strošek zdravila v celoti pokrit iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), če je pa zdravilo na vmesnem seznamu, pa en del stroška krije OZZ, drugi del pa prostovoljno (ali dodatno) zdravstveno zavarovanje (PZZ).
Večina predpisanih zdravil na zelenih receptnih obrazcih se ne doplača. Obstaja pa nekaj zdravil, ki jih je treba kljub temu doplačati. Razlogov za to je lahko več:
- bolnik nima osnovnega zdravstvenega zavarovanja ali pa ni reden plačnik zavarovanja,
- zdravilo je razvrščeno na vmesni seznam, bolnik pa nima dodatnega zdravstvenega zavarovanja,
- bolnik doplača zdravilo, ko je cena zdravila višja od najvišje priznane vrednosti cene zdravila, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Velikokrat to pomeni, da ima zdravilo na trgu zamenjavo z zdravilom drugega proizvajalca, ki ima nižjo ceno. V tem primeru farmacevt lahko izda predpisano zdravilo, ki ga doplačate, ali pa generično, medsebojno zamenljivo zdravilo, ki ga ni treba doplačati.
Beli receptni obrazec
Na beli receptni obrazec so predpisana zdravila, katerih stroški niso kriti iz zdravstvenega zavarovanja. Plačnik teh zdravil je v celoti bolnik. Beli, samoplačniški recept, se uporablja, če bolnik obišče t. i. samoplačniško ambulanto, ki nima koncesije za delo v okviru javne zdravstvene službe, če zdravnik predpiše zdravilo, ki ni razvrščeno na seznam zdravil, če bolnik recepte ali zdravila izgubi ali pa jih je pozabil doma ob odhodu na dopust, ali če mora bolnik po zdravilo v tujino.
Neobnovljivi zdravniški recept
Zdravilo na neobnovljivi zdravniški recept se sme izdati samo enkrat. Recept je veljaven en mesec od datuma predpisa (velja za zelene in bele receptne obrazce). Recept za antibiotik je izjema, saj tak recept velja le tri dni. Po preteku tega datuma papirnat receptni obrazec ni več veljaven oziroma dostop do elektronskega recepta v lekarni ni več mogoč.
Obnovljivi zdravniški recept
To je zdravniški recept, na katerega se sme zdravilo izdati večkrat. Količina zdravila, predpisanega na takem receptu, ne sme presegati predvidene količine porabe zdravila v enem letu. Zdravnik lahko predpiše različno število posameznih izdaj zdravila. Naenkrat se ob vsaki posamezni izdaji lahko izda količina zdravila za največ tri mesece. Prvi prevzem zdravil na obnovljivi recept mora zavarovanec v lekarni opraviti v roku enega meseca od predpisa zdravila. Naslednjo količino zdravila lahko zavarovanec prevzame najhitreje en mesec dni pred tem, ko mu, glede na izdano količino, zmanjka zdravila. Obnovljivi recept velja največ eno leto od predpisa, sicer recept poteče, tudi če ni bila prevzeta celotna količina zdravila. Če je obnovljiv recept napisan kot elektronski recept, se lahko vsaka naslednja izdaja predpisanega zdravila prevzame v drugi slovenski lekarni. Če pa je obnovljivi recept napisan na papirnat obrazec, si bolnik izbere lekarno, v kateri bo prevzel prvo in tudi vse naslednje izdaje. Farmacevt v tem primeru ob prvi izdaji papirnat recept obdrži v lekarni.
Posebni zdravniški recept
Med zdravila, ki se izdajajo na posebni zdravniški recept, so razvrščena zdravila, ki vsebujejo narkotične snovi, določene psihotropne snovi ali snovi s posebnimi lastnostmi. Tak recept se izdaja v dveh izvodih, pri čemer mora biti na drugem izvodu označba 'kopija'. Bolnik oziroma oseba, ki prevzame zdravilo, mora ob prevzemu pokazati osebni dokument. Podatki o osebi, ki zdravilo prevzame, se v lekarni vpišejo na hrbtno stran recepta ter v posebno uradno knjigo evidenc o izdaji teh zdravil. Posebni zdravniški recept velja pet dni od predpisa, po preteku tega datuma prevzem zdravila ni mogoč.
Naročilnica
Na naročilnico zdravnik predpiše različne medicinske pripomočke, katerih strošek krije zdravstvena zavarovalnica. Prvi prevzem medicinskih pripomočkov v breme zavarovalnice je treba izvesti v enem mesecu od predpisa. Zdravnik lahko podobno, kot to velja pri zdravilih na recept, naročilnico predpiše za več ločenih izdaj, in sicer za obdobje enega leta.
Praktični nasveti in posebnosti pri izdaji zdravil
Delna izdaja zdravil
Včasih se zgodi, da v določeni lekarni nimajo v zalogi celotne količine zdravila, ki je predpisana na recept. V tem primeru se lahko bolnik odloči za delno izdajo, kar pomeni, da en del predpisanih zdravil prejme takoj, preostanek zdravil pa v lekarni naročijo in jih bolnik prevzame v isti lekarni pozneje. Pomembno je, da se preostanek prevzame najpozneje v 60 dneh od prve delne izdaje.
Medsebojno zamenljiva zdravila (MZZ) in terapevtske skupine zdravil (TSZ)
Če je predpisano zdravilo na listi medsebojno zamenljivih zdravil (MZZ), to pomeni, da je bilo na osnovi študij mogoče z veliko verjetnostjo napovedati, da sta zdravili enako kakovostni, varni in učinkoviti, čeprav imata lahko različna proizvajalca. V takem primeru vam farmacevt lahko ponudi zdravilo brez doplačila, če je bil predpisan dražji ekvivalent. Če pa je predpisano zdravilo del terapevtske skupine zdravil (TSZ), kar pomeni, da so to skupine zdravil, ki so namenjene zdravljenju iste bolezni in imajo primerljivo klinično učinkovitost, varnost, farmacevtsko obliko in način uporabe, vendar ne vsebujejo iste učinkovine, vam farmacevt ne more ponuditi zdravila brez doplačila, če je bilo predpisano doplačljivo zdravilo. V tem primeru je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom, ki vam je zdravilo predpisal.
Zdravila, ki niso na zalogi
Določenih dragih zdravil in zdravil, ki niso pogosto v uporabi, oziroma so namenjena predvsem individualni terapiji, lekarne običajno nimajo na zalogi. V primeru, da imate predpisana taka zdravila, je priporočljivo, da se predhodno pravočasno zglasite v lekarni (oziroma jih pokličete) in preverite njihovo razpoložljivost.
Lekarne poleg izdaje in svetovanja o zdravilih na recept in brez recepta izdelujejo tudi magistralne pripravke (kreme, mazila, pudri, tekočine, kapljice za oči, sirupi, …), ki jih zdravniki predpišejo za namene individualne terapije. Na podlagi predpisanega zdravniškega recepta izdelujejo tudi pripravke s kanabidiolom in dronabinolom ter protibolečinske mešanice v elastomernih črpalkah. Ker zdravilo izdelajo za vas po predpisu zdravnika, ga nimajo na zalogi.
Prevzem zdravil ob sobotah in izven rednega delovnega časa: Dežurne lekarne
Lekarne po Sloveniji se med tednom praviloma odpirajo med 7. in 8. uro in zapirajo med 19. in 20. uro, nekatere delujejo tudi izmenično. Od ponedeljka do petka so večinoma odprte od 7.00 do 20.00, ob sobotah pa od 7.00 do 13.00. Če potrebujete zdravila izven teh terminov, npr. ponoči ali v nedeljo, obiščete eno od dežurnih lekarn.
Dežurna lekarna je namenjena izdajanju nujnih zdravil na recept. Kot nujen se uveljavlja le recept, ki je bil predpisan istega dne ali označen kot nujen. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo, da lahko dežurna lekarna zaračuna doplačilo, če gre za storitve, ki niso nujne in so opravljene v nočnem času (med 20. in 6. uro). Zato lahko dežurne lekarne zaračunajo posebno takso za ostala zdravila in zdravila brez recepta. Lekarne, ki opravljajo dežurno službo, se odločajo različno; nekatere dodatek k nenujnim zdravilom zaračunavajo, druge pa ne.
Po sklepu vlade je 12 lekarn v Sloveniji odprtih 24 ur vsak dan. Nekatere lekarne, kot sta Lekarna Koper in Lekarna Kranj, zagotavljajo 24-urno neprekinjeno preskrbo z zdravili vse dni v letu. Lekarna Koper je ponoči odprta od 19.00 do 7.30, ob sobotah od 13.00 dalje, ob nedeljah in praznikih pa ves dan. Lekarna Kranj je odprta vse dni v letu in zagotavlja neprekinjeno preskrbo z zdravili, z dežurstvom med 19:30 in 7:00. Ob sobotah popoldan do 21:00 je odprta tudi Lekarna Planina II. V Novi Gorici je zagotovljena neprekinjena preskrba z zdravili, ob delavnikih od 20.00 do 7.00 naslednjega dne.
Prebivalstvu lekarne zagotavljajo trajno in neprestano oskrbo z zdravili ter svetovanje pacientom, ki ga opravlja lekarnar.
tags: #zdravniski #recept #sobota