Driska je pogosta nadloga, ki lahko znatno vpliva na kakovost življenja, še posebej med potovanjem. Vzroki za drisko so zelo različni, od okužb s patogenimi mikroorganizmi (rotavirusi, salmonelami, paraziti) in preobčutljivosti za sestavine živil (mleko, gluten) do avtoimunskih bolezni črevesja (ulcerozni kolitis, Chronova bolezen), potovalne driske, nepravilnega delovanja trebušne slinavke, stranskih učinkov nekaterih zdravil (antibiotiki) ali sistemskih bolezni. Zdravljenje se zato precej razlikuje glede na vzrok.
Pri driski se v blatu poveča količina vode in mineralov, pojavijo se neprebavljeni ostanki hrane, lahko celo kri. Ko se v blatu znatno poveča količina neprebavljene hrane, se zmanjša prehajanje hranljivih snovi v telo. V črevesju so aktivni predvsem dejavniki izločanja, medtem ko vsrkavanje biomolekul, vode ter vitaminov in mineralov oslabi. To povzroči zmanjšano vsrkavanje za življenje potrebnih snovi, kar lahko v skrajnem primeru povzroči smrt, če se ne prepozna in ne zdravi dovolj hitro.
Ključni ukrep pri driski: rehidracija
Prvi in daleč najpomembnejši ukrep pri driski, še posebej pri otrocih, je nadomeščanje izgubljenih telesnih tekočin in soli, kar imenujemo rehidracija. Zato je priporočljivo vzeti dovolj praška za pripravo tekočine za rehidracijo, kot je Nelit, ali druge peroralne rehidracijske tekočine. Izgubo tekočine in soli je treba nadomeščati hkrati z uporabo zdravil proti driski.
Specifična zdravila proti driski na recept
Racekadotril (npr. Hidrasec)
Racekadotril, zdravilna učinkovina zdravila Hidrasec, je indiciran za zdravljenje simptomov akutne driske pri odraslih, kadar vzroka driske ni mogoče zdraviti. Tudi kadar je mogoče zdravljenje vzroka driske, se lahko racekadotril uporablja kot dodatno zdravljenje.
Kako deluje in kdaj ga jemati?
Zdravilo Hidrasec je na voljo v obliki kapsul. Običajen odmerek je ena kapsula trikrat na dan; kapsulo je treba zaužiti s kozarcem vode. Zdravilo je po možnosti jemati pred glavnimi obroki, a za začetek zdravljenja lahko vzamete eno kapsulo kadar koli v teku dneva. Zdravljenje ne sme trajati več kot 7 dni. Starejšim osebam odmerka ni treba prilagoditi. Za uporabo pri otrocih in dojenčkih so na voljo druge oblike zdravila Hidrasec.
Pomembna opozorila in previdnostni ukrepi
Ne jemljite zdravila Hidrasec, če ste alergični na racekadotril ali katero koli sestavino tega zdravila, ali če ste kadarkoli po jemanju racekadotrila dobili hude kožne izpuščaje ali luščenje kože ter mehurje in/ali razjede v ustih.
Pred začetkom jemanja se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, če imate v blatu kri ali gnoj, zvišano telesno temperaturo (vzrok driske je lahko bakterijska okužba, ki jo mora zdraviti zdravnik), kronično drisko ali drisko, povzročeno z antibiotiki. Prav tako bodite previdni, če imate bolezen ledvic ali okvarjeno delovanje jeter, trpite zaradi dolgotrajnega ali neobvladanega bruhanja, ali ne prenašate laktoze (zdravilo Hidrasec vsebuje laktozo).
Racekadotril lahko povzroči alergijsko reakcijo, imenovano angioedem, ki lahko povzroči oteklino obraza, ustnic, grla ali jezika. Če opazite takšne neželene učinke, takoj prekinite zdravljenje in se posvetujte z zdravnikom. Otekanje se lahko pojavi kadarkoli med zdravljenjem. Poročali so tudi o resnih kožnih reakcijah, vključno z reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS). V teh primerih morate zdravljenje takoj prekiniti.
Medsebojno delovanje z drugimi zdravili
Še posebej obvestite zdravnika, če jemljete katerega koli izmed naslednjih zdravil, saj lahko povečajo tveganje za angioedem:
- zaviralci angiotenzinske konvertaze (npr. kaptopril, enalapril, lizinopril, perindopril ali ramipril), ki se uporabljajo za zniževanje krvnega tlaka ali za zdravljenje srčnega popuščanja,
- antagonisti angiotenzina II (npr. kandesartan ali irbesartan), ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka in srčnega popuščanja,
- sakubitril, ki se uporablja za zdravljenje srčnega popuščanja,
- nekatera imunosupresivna zdravila (npr. sirolimus ali everolimus),
- nekatera zdravila proti sladkorni bolezni (npr. sitagliptin ali vildagliptin),
- estramustin, ki se uporablja za zdravljenje raka,
- alteplaza, ki se uporablja za zdravljenje krvnih strdkov.
Nosečnost, dojenje in vpliv na vožnjo
Uporaba zdravila Hidrasec ni priporočljiva, če ste noseči ali dojite. Zdravilo nima vpliva ali ima le majhen vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.
Loperamid (npr. Seldiar)
Loperamid (Seldiar) je zdravilo, ki ga povprašuje veliko popotnikov, a je na voljo le na recept. Uporablja se za simptomatsko zdravljenje akutnih in kroničnih drisk neinfekcijskega izvora. Loperamid je močan sintezni antidiaroik, ki zmanjšuje peristaltično gibanje črevesa in preprečuje izgubo vode in elektrolitov iz organizma. Zdravljenje driske z loperamidom je zgolj simptomatsko, kar pomeni, da blaži le simptome in ne zdravi vzroka.
Kako deluje in kdaj ga jemati?
Antidiaroični učinek loperamida je rezultat večplastnega delovanja: zavira peristaltiko črevesa (z vezavo na opiatne receptorje v mienteričnem pleksusu), poveča tonus zadnjika, deluje antisekretorno (verjetno prek kalmodulina), neposredno deluje na črevesno steno (preko holinergičnih in neholinergičnih mehanizmov), zavira s holecistokininom sproženo krčenje žolčnika, v velikih odmerkih pa zavira tudi izločanje želodčne kisline.
Pri zdravljenju kronične driske je začetni odmerek 2 kapsuli (4 mg) na dan za odrasle in 1 kapsula (2 mg) na dan za otroke. Začetni odmerek je treba prilagoditi bolniku, dokler nima od 1 do 2 trdih iztrebljanj na dan. Za odrasle je največji dovoljeni odmerek pri zdravljenju akutne ali kronične driske 8 kapsul (16 mg) na dan. Loperamid je treba uporabljati šele po nadomeščanju tekočine in elektrolitov ter po vezavi toksinov (npr. z ogljem), ki so povzročili okužbo v črevesju.
Kontraindikacije in opozorila
Kapsule Seldiar se ne smejo uporabljati pri otrocih, mlajših od 6 let. Loperamid se ne sme uporabljati pri stanjih, pri katerih je zaviranje peristaltike lahko škodljivo, kot so ileus, megakolon in toksični megakolon. Če se v blatu pojavi kri, loperamida ne smemo jemati brez antibiotika.
Pri bolnikih z drisko, še posebej pri otrocih, lahko pride do pomanjkanja tekočin in elektrolitov. Pri bolnikih z AIDS-om, ki so zaradi driske zdravljeni z loperamidom, je treba zdravljenje prekiniti ob prvih znakih abdominalne distenzije. Pri bolnikih z jetrno okvaro je izločanje loperamida lahko upočasnjeno, zato ga je treba uporabljati previdno zaradi zmanjšanega učinka prvega prehoda skozi jetra.
Zdravilo Seldiar vsebuje laktozo. Barvila kinolinsko rumeno (E104), rdeče 4R (E124) in briljantno črno BN (E151) lahko povzročijo alergijske reakcije in imajo lahko neželen vpliv na aktivnost in pozornost pri otrocih.
Neželeni učinki in preveliko odmerjanje
Najpogostejši neželeni učinki loperamida v kliničnih raziskavah za akutno drisko so bili: zaprtje, flatulenca, glavobol in navzea. Loperamid lahko povzroči tudi utrujenost, omotičnost in zaspanost.
V povezavi s prevelikim odmerjanjem so poročali o srčnih dogodkih, vključno s podaljšanjem intervala QT in kompleksa QRS ter pojavom torsades de pointes, kar lahko razkrije obstoječi Brugadov sindrom. Nekateri primeri so se končali s smrtjo. V primeru prevelikega odmerjanja se lahko pojavijo depresija osrednjega živčevja (stupor, motnje koordinacije, somnolenca, mioza, hipertonija mišic in depresija dihanja), retenca urina in ileus. Če se pojavijo simptomi zaradi prevelikega odmerka, je treba dati antidot nalokson, ki ga je morda treba ponoviti, saj loperamid učinkuje bistveno dalj časa.
Medsebojno delovanje z drugimi zdravili
Sočasno jemanje loperamida in zaviralcev P-glikoproteina (npr. kinidin, ritonavir, itrakonazol, ketokonazol) ali zaviralcev CYP3A4 in CYP2C8 (npr. itrakonazol, gemfibrozil) lahko povzroči znatno povečanje plazemske koncentracije loperamida.
Opioid antidiarrheal medications: Loperamide and diphenoxylate
Antibiotiki za zdravljenje bakterijske driske
Pri driski, ki jo povzročajo bakterije, je izjemoma možno zdravljenje z antibiotiki. Takšno zdravljenje se uporabi le izjemoma in nikakor ni primerno za preventivno zaščito. Bakterije namreč postajajo vedno bolj odporne proti antibiotikom. Za odrasle se lahko uporabijo kinoloni (npr. Ciprinol, Nolicin), za otroke pa Primotren (bakteriostatično zdravilo, sestavljeno iz trimetoprima in sulfametoksazola).
Vseeno je, ali vzamete Nolicin ali Ciprinol; kateri je boljši, bi se videlo šele z antibiogramom, ki določi učinkovitost za specifično bakterijo, ki povzroča drisko. Antibiotično zdravljenje se izvaja le izjemoma. Če vam zdravnik za potovanje v odročne predele predpiše antibiotik, vam mora podati tudi natančna pisna navodila za primer njegovega jemanja.
Opozorila pri jemanju antibiotikov
Pri jemanju kinolonskih preparatov se poveča občutljivost kože za sončne žarke, zato je v morebitnem času jemanja potrebna dodatna zaščita pred njimi oz. neizpostavljanje soncu. Kinolonskih preparatov tudi ne smejo jemati osebe z znanim defektom encima 6-fosfat dehidrogenaze, niti niso primerni med nosečnostjo, dojenjem in za otroke. Če bi antibiotik (Nolicin ali Ciprinol) vseeno potrebovali, ga je načeloma mogoče vzeti tudi z Lariamom (zdravilo proti malariji).
Potovalna lekarna in zdravila na recept
Poleg zdravil za drisko in antibiotikov, če je to nujno potrebno, je priporočljivo imeti v potovalni lekarni tudi kakšno antiparazitarno sredstvo, npr. Efloran. Zaščita pred boleznimi na poti je odvisna od civiliziranosti kraja in preventivnih ukrepov. Pomembno je, da si pred odhodom v tropske in subtropske kraje priskrbite vsa zdravila, ki jih že jemljete kot del kronične terapije, v zadostni količini in imate s sabo tudi dodaten recept. Oskrbimo se lahko tudi z aktivnim ogljem in probiotiki (slednji so najbolj praktični v pastilah ali tekočini), ki so na voljo brez recepta in pomagajo pri blaženju simptomov.