Fižol, stročnica iz družine metuljnic, izvira iz Južne Amerike in se je v naše kraje razširil kmalu po tem, ko so ga mornarji prinesli v Evropo. Upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura, ki se znajde v marsikateri jedi. Užitni so stroki in fižolova zrna.
Sajenje visokega fižola ni zahtevno, enako velja za njegovo vzgojo. Vendar pa za uspešno rast in bogat pridelek visoki fižol potrebuje stabilno oporo.
Pomen in Vrste Opor za Visoki Fižol
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je opora, višje bo fižol zrasel, tudi do 3 metre in več. Ko fižol začne hitro rasti, potrebuje stabilno oporo, da se stebla ne zlomijo, poležejo ali postanejo dovzetna za bolezni. S tem ne le podpremo rastline za boljši pridelek, ampak tudi prihranimo denar.
Klasične Oporne Strukture
- Leseni koli: Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol. Najpogosteje so koli leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oziroma vrhove.
- Vrvice in žičnice: Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Včasih so bili to koli, danes je najpogostejša žičnica, kjer so opore vrvice.
Alternativne in Pomožne Oporne Rešitve
Z malo ustvarjalnosti in osnovnimi materiali si lahko na vrtu postavite trpežne in učinkovite opore za vsako rastlino. V zadnjih časih klimatskih sprememb je visok fižol najlepši v kombinaciji s koruzo in sončnico, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši zaradi manj svetlobe, a z listi odlično senči tla fižolu.
Priprava Tal in Setev Visokega Fižola
Optimalni Pogoji za Rast
Fižol potrebuje rahla, topla tla že ob setvi, zato je ena izmed največjih napak, da se seje prezgodaj. Zemlja naj ima vsaj 15 °C, potem bo vzkalil hitro in enakomerno. Visoki fižol pognojimo s kompostom (5 - 7 l/m2) ali kupljenimi organskimi gnojili, kot je Plantella Organik (0,5 - 0,8 kg / 10 m2). Fižol namreč živi v sožitju z bakterijami, ki živijo na njegovih koreninah in vežejo dušik iz ozračja. Če korenine v talni raztopini najdejo dovolj molekul dušika, potem same odrežejo bakterije od vira hrane.
Čas Setve in Predpriprava Semen
Visoki fižol sejemo, ko preneha nevarnost slan, v prvi polovici maja do prvih dni junija. Stročje sorte je smiselno sejati šele v drugi polovici junija, saj so pogosto bolj zdrave kakor tiste, sejane zgodaj spomladi. Prezgodnje setve visokega fižola povzročijo preveč listne mase, posledično pa jeseni več bolezni.
Semena fižola lahko namočimo v vodno mešanico Kelp tonica (1,5 ml Kelp tonica in 1 L mlačne vode) za največ 2 uri, s čimer jih razkužimo pred rastlinskimi boleznami in zaščitimo pred pticami in miškami. Semena fižola lahko za največ 12 ur namočimo tudi v vodo, kar se priporoča, čeprav na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo niso opazili nobene razlike.
Postavitev Opor in Setev
Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje), ki naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.
Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Na eno oporo posejemo 5 - 7 semen fižola, nič več. Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Pokrivanje grede z vrtno kopreno zaradi opore ni praktično. Če pa kole postavimo naknadno, je lahko v maju celotna greda pokrita s kopreno. Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo izkoristimo za spomladansko solato.
Nega in Zaščita Fižola
Vzgoja in Vodenje Rastlin
Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.
Zalivanje in Vlažnost
Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali s slamo. Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Fižol načeloma ne sodi med najbolj občutljive rastline na sušo, vendar je v času cvetenja dobro, če ga namakamo. Fižol namakamo v globino 20 cm, enkrat do dvakrat tedensko, pri tem pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov. Predvsem visoke sorte so občutljive na visoke temperature; cvetenje pri temperaturah nad 30 °C običajno vodi v odpadanje cvetov. To lahko delno preprečimo z redno uporabo organskega gnojila na osnovi vitaminov, aminokislin in huminskih kislin Bio Plantella Vita. Iz izkušenj se priporoča raje kot zalivanje škropljenje preko listov, a ne na razgreto rastlino.
Kolobarjenje in Dobre Sosedske Rastline
Čeprav se je v zadnjih letih razpaslo mnenje, da fižol ni občutljiv na ozek kolobar, to seveda ne drži. Potrebuje vsaj 3-leten kolobar. Izjema je le, če boste poleg njega sadili vsaj še 4 rastline, kot so koruza, buče, ognjič, kapucinke, šetraj in borago. Druga možnost pa je, da upoštevate 3-letni razmak, saj bo potem težav z boleznimi in škodljivci veliko manj.
Dobre sosede fižola so:
- Blitva
- Križnice s kapusnicami
- Črni koren
- Jajčevec
- Krompir
- Kumarice
- Lubenice
- Melone
- Motovilec
- Paradižnik
- Radič
- Rdeča pesa
- Redkvica, redkev
- Solata
- Špargelj, endivija, špinača
- Zelena
- Žajbelj, koper, rabarbara, rožmarin, timijan in baldrijan
Zaščita pred Boleznimi in Škodljivci
Tako kot pri nizkem, imamo tudi pri visokem fižolu vrsto različnih izzivov. Fižol kot večina vrtnin ni imun na pepelaste plesni. Po vzniku poskrbite, da ga ne napadejo uši.
Škodljivci, ki lahko napadejo fižol:
- Bramor in polži: Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah pa lahko opazimo tudi polže.
- Ličinke fižolove koreninske muhe: Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.
- Črne uši: Na listih se lahko pojavijo črne uši. Redno se sprehodite čez posevek in takoj, ko opazite na rastlinah mravlje, reagirajte. Pripravek iz naravnega piretrina je zelo učinkovit, če ga uporabite pravočasno in pravilno - vedno ga uporabite po sončnem zahodu, temperature pa morajo pasti pod 25 °C.
Dobro pognojena tla z veliko količino organske mase zagotavljamo z Neem cake, ekološkim organskim gnojilom brez karence, ki deluje podobno kot insekticid. Preprečuje prisotnost uši in mravelj okoli fižola, kot tudi napade polžev.
Spravilo in Shranjevanje Fižola
Nabiranje Stročjega in Zrnatega Fižola
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem pa postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Picking Green Beans | New Ploeger BP2140e Bean Picker | Laarakker Well | Harvesting Haricot Verts
Po Spravilu in Shranjevanje
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Shranjujemo ga enako kot nizki fižol. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce.
Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.