Klobase so mesni izdelek iz ustreznega deleža mesa in mastnine različne kakovosti in različnih vrst, napolnjene v umetno ali naravno črevo (ovitek).
Meso je vedno začinjeno, včasih pa tudi razsoljeno, da ohrani privlačno rožnato barvo.
Zgodovina klobas
Preden se poglobimo v skrivnosti priprave klobas, velja razčistiti, zakaj so klobase sploh nastale. Preprosto zato, da bi se meso dlje časa obdržalo. Stara ljudstva so tako meso, ki ga niso porabila takoj, posolila in ga obdala z ovojem iz živalskega črevesja - in nastala je klobasa!
Njeno ime izhaja iz latinskega izraza salsus, ki pomeni soljeno, klobase pa so omenjene že v znamenitem antičnem grškem epu Odisejada.
Bela klobasa (Weisswurst) in njen položaj v svetu klobas
Nemška tradicija klobas
Mojstrov priprave klobas je po vsem svetu ogromno, v naši bližini pa so največji »klobasarji« prav gotovo Nemci, ki izdelujejo (in seveda z veseljem tudi pojedo) več kot tisoč vrst klobas.
Med številnimi vrstami nemških klobas najdemo: Bratwurst (pečenica), Blotwurst (krvavica), Bierwurst (pivska klobasa), Weisswurst (bela klobasa), Bockwurst (safalada), Teewurst (čajna salama) in Frankfurter Würstchen (hrenovka ali »frankfurter«).
Weisswurst kot barjena klobasa
Klobase, izdelane z dodatkom vode in emulgatorjev, ki jih polnijo v ovitek, zaprejo ter v nadaljevanju prekajujejo in barijo (vlažno vroče prekajujejo s paro in dimom), imenujemo barjene klobase.
Med barjene klobase prištevamo vsem znane hrenovke, pa tudi pivsko in posebno klobaso. Bela klobasa (Weisswurst) spada v to skupino barjenih klobas.
Ključna lastnost barjenih klobas je, da so takoj užitne, saj dodatna toplotna obdelava ni potrebna. Za boljši okus jih je priporočljivo le pogreti.
Recept za pripravo Weisswursta za uživanje
Priprava bele klobase Weisswurst je enostavna, saj je, kot barjena klobasa, že toplotno obdelana in potrebuje le pogrevanje do optimalne temperature, da razvije svoj polni okus.
- Tisti, ki se na to opravilo zares spoznajo, trdijo, da klobaso položimo v lonec z mrzlo vodo.
- Lonec s klobaso in mrzlo vodo pristavimo na štedilnik.
- Klobase kuhamo do vrenja. Pomembno je, da voda ne vre preveč močno, saj lahko intenzivno vrenje povzroči, da klobase popokajo in izgubijo sočnost. Cilj je nežno segrevanje.
Sveže klobase so narejene iz svežega, neobdelanega mesa, zato jih moramo pred zaužitjem temeljito termično obdelati. Povsem drugače je pri suhih ali dimljenih klobasah, ki so že v postopku pridelave temeljito obdelane, zato jih lahko pojemo takoj, ko si jih zaželimo. Weisswurst, kot barjena klobasa, se nahaja med tema dvema skrajnostma, saj je že obdelana, vendar je za najboljši užitek najboljša topla.