Visok fižol, še posebej sorta 'Semenarna 22' ali 'Sivček', je pomemben del slovenske kmetijske in kulturne dediščine, zlasti v Savinjski dolini. Raziskovalni projekti, kot je EIP "Zrnate stročnice - pridelava, predelava in uporaba", so osredotočeni na optimizacijo njegove pridelave v hmeljiščih in poudarjajo njegov pozitiven vpliv na rodovitnost tal ter visok potencial pridelka.
Splošne značilnosti fižola
Fižol je ena izmed najstarejših in najbolj razširjenih stročnic na svetu, izjemno priljubljena zaradi svoje hranilne vrednosti in raznolikosti v kulinariki. Kot vrtnina in poljščina za pridelavo stročja, svežega ter suhega zrnja uspeva v zmerno toplih in vlažnih območjih. Po obsegu pridelave suhega zrnja je na drugem mestu, daleč za sojo, vendar je po okusu v prehrani ljudi verjetno najbolj priljubljena zrnata stročnica.
Zgodovina in poimenovanje
V zadnjih stoletjih je bil fižol steber prehrane naših prednikov, ki so lahko preživeli z živili, ki so jih pridelali sami. Mešanje zrnja žit s stročnicami je zagotavljalo več in bolj kakovostne beljakovine v istem obroku. Ime je rastlina v Evropi dobila po stročnici iz antičnih časov, ki so jo Rimljani opisovali kot 'phaseolus'. Šele veliko pozneje se je izkazalo, da je šlo za vrste iz botaničnega rodu Vigna (vinja), ki izvirajo iz toploljubnih subtropskih in tropskih območij Afrike in Azije. Suho zrnje različnih vrst vinje (črne, dolge, zlate, azuki, mungo in drugih) je danes v ponudbi evropskih trgovin za pripravo kalčkov. Kljub temu, da nekatere rastline oblikujejo več kot pol metra dolge stroke, v katerih zrnje pri nekaterih vrstah dozori, pri drugih pa ne, jih nenatančni trgovski prevodi na etiketah pogosto imenujejo kar fižol.
Prehranska vrednost in pomen
Fižol ima izjemne prehranske vrednosti in je odličnega okusa, zato je postal nepogrešljiv del prehrane po vsem svetu. Njegov pomen skozi zgodovino je v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, kar ga je delalo dragocenega kot hrano in kot seme za prihodnje rodove. Fižol je bil ključna hrana za številne civilizacije, saj zagotavlja ne le prehransko varnost, temveč tudi sposobnost prilagajanja različnim podnebnim razmeram. Fižolovi stroki so bogati s hranili, kot so vitamin K, C, B kompleks, mangan, baker in so odličen vir beljakovin in vlaknin. Uporaba strokov lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale.
Raznolikost fižola
V svetu vrtnarjenja je fižol prava zakladnica raznolikosti. Poznamo več vrst, med katerimi lahko izbirate glede na svoje želje in potrebe. Nizek fižol predstavlja kompaktno možnost za manjše vrtove ali vzgojo v posodah, sadilnih vrečah in visokih gredah, večinoma gre za hitro rastoče sorte, ki zrastejo do višine 50 cm. Visoki fižol ponuja izjemno rast in je odličen za ozadje v vrtu. Stročji fižol s svojimi sočnimi stroki predstavlja odlično izbiro za sveže uživanje, medtem ko se fižol za zrnje uporablja za sušenje in shranjevanje. Poleg fižola in graha obstaja še veliko več sort stročnic, kot so azuki fižol, črna soja in mungo fižol, ki obogatijo jedi z okusom in prinašajo številne koristi za zdravje. Leča in čičerika, dve stročnici, ki sta osvojili kuhinje po vsem svetu, se počasi vračata tudi v vrtove ljubiteljev.
Semena in stroki
Fižolovi stroki so različnih oblik in barv ter se razlikujejo po strukturi in dolžini. Lahko so srpasti, valjasti, sabljaste oblike, pol ravne ali ravne. Dolžina strokov je tudi različna, od kratkih do pol-dolgih in dolgih strokov. Število semen v stroku je odvisno od sorte fižola in je lahko med 2 in 9. Stroki so prva faza tvorbe semen, znana kot fižol. Stroki in fižol so užitni, pri čemer je treba upoštevati, da imajo nekateri stroki trde dele, znane kot niti ali vlakna, ki jih je treba odstraniti.
Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Razdelitev po rastni dobi
Glede na dolžino rastne dobe do zrelosti fižola, pripravljenega za uživanje, so sorte razdeljene v pet skupin:
- Zelo zgodnje: 60-75 dni
- Zgodnje: 75-90 dni
- Srednje zgodnje: 85-105 dni
- Pozne: 100-115 dni
- Zelo pozne: več kot 115 dni
Visok fižol 'Sivček' v Savinjski dolini
Sorta visokega fižola 'Semenarna 22', bolj znana kot 'Sivček', je ena najbolj cenjenih slovenskih sort fižola za zrnje. Požlahtnjena je bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Semenarni Ljubljana, z odbiro lokalne populacije savinjskega sivčka. Na slovensko sortno listo je bila vpisana leta 1975 in spada med ohranjevalne sorte, ki so pomembne za lokalno pridelavo in kot genski vir pri žlahtnjenju novih slovenskih sort fižola. Območje zaščite sorte je Spodnja Savinjska dolina, nosilec zaščite pa je Združenje pridelovalcev vrtnin celjske in koroške regije.
Pomen pridelave v hmeljiščih
V večjem obsegu fižol za zrnje pridelujejo v žičnicah za hmelj v Savinjski dolini v času premene, to je čas med izkrčitvijo starega in zasaditvijo novega nasada hmelja. Ta praksa ima ugoden vpliv na rodovitnost tal - rahlja tla, jih bogati s humusom in dušikom, obenem pa je njegov pridelek med kupci zaželen. Sorta 'Semenarna 22' je prilagojena na slovenske rastne razmere, glede višine rasti in rastne dobe pa ustreza pridelavi na sedem metrov visokih žičnicah na hmeljiščih. Najpogosteje jo sejejo v prvem letu premene, ki pa lahko pri daljši prekinitvi traja več let, ko kmetje sejejo pod žičnico koruzo, ječmen in druge poljščine. Pomen sivčka v pridelavi na hmeljiščih je prekinitev monokulture hmelja, izkoriščenost hmeljske žičnice in bogatitev tal z dušikom, kar fižol zmore podobno kot druge stročnice z vezavo zračnega dušika s pomočjo bakterij Rhizobium phaseoli, ki živijo v koreninskih gomoljčkih, katerih je največ v času cvetenja.
Raziskave in dosežki projekta EIP Zrnate stročnice
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je kot partner v projektu EIP "Zrnate stročnice - pridelava, predelava in uporaba" sodeloval pri uvajanju novih praks tehnologije pridelave zrnatih stročnic, s poudarkom na pridelavi visokega fižola v žičnicah hmeljišč. Dosežen pridelek v poskusih v okviru projekta je bil 2,7 do 3,0 t/ha suhe snovi, kar je dosti večje v primerjavi s slovenskim povprečjem (1,4 do 2,4 t/ha) in tudi večje v primerjavi s povprečnim evropskim pridelkom (1,8 do 2,6 t/ha). Ta rezultat dokazuje smiselnost pridelave visokega fižola za zrnje v žičnicah v premeni, saj fižol kot metuljnica poleg tega še ugodno vpliva na rodovitnost tal.
Dognojevanje in gnojenje
Pri obravnavanjih, pri katerih so dognojevali s polovičnim odmerkom dušika (20 kg/ha) oziroma z dušikom niso dognojevali, so sicer izmerili manjši pridelek kot pri obravnavanju s polnim odmerkom dušika (40 kg/ha), vendar razlike med njimi niso bile značilne. Odmerek dušika 20 kg/ha ob setvi je bil očitno v razmerah poskusa dovolj za ustrezen pridelek fižola in dognojevanje z dušikom pri višini fižola 15 cm ni bilo potrebno. Posevek fižola se dognojuje z dušikom, ko je fižol visok vsaj 15 cm, seveda če se seme pred setvijo ne inokulira. Splošno pa velja, da dodatnega gnojenja ni potrebno, saj ima fižol na koreninah bakterije, katere vežejo dušik iz zraka. Strogo je prepovedano gnojenje z mineralnim gnojilom, ki vsebuje dušik.
Predstavitev rezultatov
Rezultati dvoletnega poskusa z visokim fižolom v hmeljišču KG Leskošek so bili predstavljeni na simpoziju "Novi izzivi v agronomiji 2021", članek pa je objavljen v zborniku simpozija na straneh 96 do 102. Dr. Barbara Čeh in Bojan Čremožnik sta rezultate projekta širši javnosti predstavila s prispevkom »High bean production in Slovenian hop fields«. Predstavitev projektnih rezultatov je bila tudi v oddaji Magazin na VTV in v oddaji Ljudje in zemlja na nacionalni TV.
Od kmetije do pinta: Raziskovanje življenjskega cikla hmelja (virtualna trgatev 2020)
Delavnica in predelava
Delavnico na KG Leskošek, izvedeno 5. junija 2020, je otvoril vodja projekta mag. Manfred Jakop, ki je predstavil projekt in njegove poudarke. Dr. Barbara Čeh z IHPS je predstavila pridelavo fižola v Savinjski dolini, Bojan Leskošek pa je podal praktični del izvajanja. Nato sta predstavila poskus z visokim fižolom sorte 'Sivček' in rezultate. Sledilo je predavanje dr. Blaža Cigiča z Biotehniške fakultete UL o pripravi namazov na osnovi fižola in soje in njihov pomen v prehrani. V okviru projekta so izdelali 11 namazov iz fižola 'Sivček' iz lanskoletnega poskusa na KG Leskošek, ki so jih udeleženci delavnice preizkušali in ocenjevali.
Agrotehnika pridelave visokega fižola
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je poudarila pomen raziskovalnega projekta, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni. Za uspešno vzgojo fižola je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil.
Setev in opora
Visoki fižol se običajno seje v kupčke po pet semen, kjer je prostor za njihovo rast. Kmetje sadijo fižol 'Sivček' na začetku maja, ročno, tako da stresejo 10 do 14 semen v jamice, ki so v vrsti oddaljene od 50 do 70 cm, razdalja med vrstami pa je 240 cm. Najboljša temperatura za sajenje in vzgojo fižola je od 16 do 30°C, najnižja pa 12°C. Fižol že med kalitvijo zahteva več toplote, zato ga posadite po 3-5 semen v skupino na prosto v začetku meseca maja. Semena pred sajenjem namočite v mlačno vodo za 12 ur. Na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo niso opazili nobene razlike. Splošno pravilo velja, da se fižol sadi, ko so temperature tal dosegle približno 10 stopinj Celzija. Visokega fižola nikoli ne sejemo v aprilu, saj bo razvil preveč listja, cvetel pa ne bo. To velja za vse nižinske lege, na Primorskem in toplejših krajih sejemo, ko to dopuščata vreme in temperatura tal. Ta vrtnina začne cveteti, ko se dan krajša in nič ne pomaga, če prehitevamo s setvijo. Zaradi prekomerne listne mase bo bolj dovzeten za bolezni, saj je nasad manj zračen. Visok fižol obvezno sejemo v mesecu maju.
Za rast in razvoj visokega fižola je potrebna opora, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel, tudi do 3 metre in višje. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol (leskovi ali smrekovi). Na hmeljiščih je opora vrvica. Od vrha žičnice do vsakega sadilnega mesta napeljejo polimerno vrvico enako kot za hmelj. Fižol se ovija po vrvici v smeri urinega kazalca. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.
Tla in kolobarjenje
Poskrbimo za rodovitna tla, ki so bogata z organsko maso. Zelo dobro uspeva tudi na peščeno ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste, zato tam dobimo manjši pridelek. Pred setvijo v zemljo dodajte malo domačega zrelega komposta. Spomnim se, da je babica visokemu fižolu pred setvijo vedno dodala nekaj domačega uležanega komposta. Za fižol velja, da se ga nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma.
Negovanje in zalivanje
Zapleveljenost fižola zmanjšujejo z okopavanjem, enim do dvema osipavanjema, včasih pa tudi z vmesnimi posevki vrtnin ali krmnih poljščin. Za zatiranje plevelov in za rahljanje skorje se večkrat kultivira medvrstni prostor. Ob mladih rastlinah redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali s slamo. Skozi celotno rastno dobo na gredicah, v sadilnih vrečah, visokih gredah in loncih je potrebno pri fižolu redno vzdrževati stalno vlago, saj s tem omogočamo lep in enakomeren razvoj strokov. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo. Priporočljiva je zastirka za vrt, ki pomaga, da so tla vlažna. Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, ne pozabite stebel osipati na prib. 15 cm višine. Fižol namakamo predvsem do cvetenja in po njem.
Domače sorte fižola
Domače sorte fižola so naša naravna in kulturna dediščina. Številne okusne sorte navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.) za zrnje in stročje, še posebej visokega, so rezultat skrbnega semenarstva naših prednikov, zato je treba tudi v prihodnje zagotoviti, da bodo lokalno uveljavljene sorte ostale v pridelavi in prehrani. Mednje spadajo še vedno aktualni: Jabelski pisanec, Klemen, Jeruzalemski, Ptujski maslenec, Sivček. Najbolj znane nizke sorte fižola pri današnji vzgoji sadik pa so nizki stročji fižoli Cannelino, Maxi in Dior ter fižol za zrnje Borlotto lingua di fuoco nano.
Drugi primeri visokega fižola za zrnje so:
- Fižol Barianec: visok, srednje zgodnji in bujno rastoči fižol.
- Fižol Borlotto Lingua di Fuoco: visok, srednje zgodni in bujno rastoči fižol. Stroki so rdeče beli, marmorirani, z rdeče belimi marmoriranimi semeni.
- Fižol Klemen: visok fižol z zelenimi ploščatimi stroki. Uživamo stroke in zrnje (okroglo, sivo modre barve).
- Fižol Neckargold: visoki fižol, ki bogato obrodi z mehkimi stroki. Srednje pozna, zelo rodna sorta. Uživamo rumene, mesnate okrogle stroke, lahko pa tudi belo zrnje.
- Fižol Tetovec Kiro: srednje pozni, visoki fižol za zrnje. Seme je veliko, ledvičaste oblike in bele barve. Odličen za kuhane jedi (pasulj).
Žetev in skladiščenje
Spravilo visokega fižola poteka konec oktobra, včasih še novembra z rezanjem vrvic s fižolovino. Zrnje iz suhega stročja izluščijo z mlatilnico ali pa povozijo s traktorjem, potem pa ga strojno in ročno očistijo. Ročno prebiranje je domena starejših članov družine, ki izkoristijo čas za druženje in klepet. V mešanem posevku med hmeljem pridelajo od 1 do 2 t zrnja fižola na hektar, v čistem posevku v žičnicah pa je pridelek od 2,5 do 5 t/ha suhega zrna.
Pobiranje
Ne glede na obliko, ki jo uporabljate za uživanje, so nabiranje mladih strok in puščanje, da nekateri zorijo z žetvijo fižola, ključni koraki. Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti. Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Shranjevanje
Suhe stroke je potrebno čim prej oluščati, zrnje dati za 2 do 3 dni v zamrzovalnik pri temperaturi -18 C, pozneje pa shranjevati v suhem in hladnem prostoru. Zamrzovanje fižola doseže preprečevanje nastajanja hrošča fižolarja, to je žuželka, ki bi lahko poškodovala ali uničila fižolova semena in stroke. Za večjo obstojnost suhega zrnja pri shranjevanju se biodinamiki in nekateri vrtičkarji ravnajo po koledarju Marije Thun, ko ga pospravljajo na dan za plod. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Bolezni in škodljivci
Pri gojenju fižola se soočamo z različnimi izzivi. Dva pogosta škodljivca, ki pogosto ovirata rast in razvoj rastlin, sta polž in listne uši. Poleg škodljivcev se lahko pojavijo bolezni, kot so fižolova rja, bela plesen in bakterijska plesen, ki pomembno vplivajo na pridelek in kakovost, še posebej, če se ne držimo dobrega kolobarjenja. Posevek se pregleduje glede bolezni in škodljivcev; v poskusu IHPS v letu 2019 jih ni bilo opaziti.
Škodljivci fižola
- Polži: Pogosto se pojavljajo v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli rastlin, za seboj puščajo sledove sluzi. Lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam. Predčasno v začetku aprila si vzgojite sadike v lončkih, če imate težave z vrtnimi polži.
- Črne listne uši: Majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Njihova prisotnost lahko povzroči rumenenje, zvijanje in padanje listov ter oslabi rastlino. Odpravite jih z naravnim sredstvom proti listnim ušem Škodljivci STOP.
- Bramor: Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju.
- Ličinke fižolove koreninske muhe: Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.
- Hrošček fižolarja (Acanthoscelides obtectus L.): Samice fižolarja v času dozorevanja stroka odložijo vanj jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se zabubijo v zrnje. Če shranjujemo zrnje pri sobni temperaturi, se razvoj fižolarja nadaljuje z levitvijo bube v hroščka, ki povzroča luknjice. Samice, ki se razvijejo v skladišču, odlagajo jajčeca na in med fižolova zrna vse do temperature 8 C. Surovi zrel fižol je strupen.
Bolezni fižola
- Mastna fižolova pegavost: Povzroča rjave ali črne lise na listih, kar lahko privede do propadanja rastlin.
- Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih, ki lahko oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek. Najpogosteje se pojavi na fižolu, posejanem skupaj s koruzo. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, ki lahko povzroči propadanje rastlin in zmanjša kakovost strokov.
- Bakterijska plesen: Povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov ter lahko povzroči resno škodo na nasadih fižola.
Ekološke rešitve za zatiranje
Za preprečevanje in zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci lahko uporabimo ekološka sredstva, kot so "Polži STOP" in "Škodljivci STOP" ter "Bolezni STOP". Ta sredstva vsebujejo naravne sestavine, ki krepijo rastline in povečujejo njihovo odpornost, hkrati pa so varna za okolje in ljudi. Z namočenimi listi rabarbare lahko zatiramo listne uši ter ostale škodljivce. Kilogram listov namočimo v 5 l vode in počakamo do konca vrenja. Mešanico kuhamo še 10 min, ohladimo ter uporabimo proti ušem.