Vrtne jagode in zelenjava na planjavi: vodnik za uspešno pridelavo

Gojenje vrtnih jagod je priljubljena dejavnost, ki zahteva nekaj znanja o pravilnem sajenju, negi in izbiri sort. Jagode so trajnice, ki za optimalno rast in bogat pridelek potrebujejo ustrezne pogoje, od kakovostne zemlje do pravilnega razmika med rastlinami.

shema pravilnega razmika pri sajenju jagod v vrste (30-40 cm med rastlinami)

Sajenje in razmnoževanje jagod

Doma jagode najpogosteje vzgojimo iz živic. Optimalno obdobje za sajenje je od sredine do konca avgusta. V hribovitih in hladnejših krajih, kjer je rastna sezona krajša, je priporočljivo saditi prej kot v toplejših predelih.

Postopek sajenja

  • Iz matičnih rastlin lahko pridobimo od 5 do 8 sadik.
  • Uporabljajte le najmočnejše sadike, ki so dobro ukoreninjene.
  • Slabše razvite sadike najprej presadite v kakovostno zemljo, kot je Plantella Univerzalna vrtna zemlja, ki je bogata z organskimi snovmi, in jih na končno mesto posadite šele septembra.
  • Pri sajenju novih gredic priporočamo razmik med rastlinami od 35 do 40 centimetrov.
  • Sajenje novih gredic na vrtu je priporočljivo obnoviti vsako tretje leto, saj rastlina sčasoma tvori manj sadežev.

Poleg domače vzgoje obstajajo tudi t. i. »frigo« sadike. To so sadike, vzgojene na klasičen način in skladiščene v hladilnici v zimskih pogojih. Ko se odmrznejo, se hitro razvijejo, saj jih rastlina dojame kot začetek pomladi.

fotografija zdrave sadike jagode s koreninskim sistemom

Nega in vzdrževanje nasada

Za uspeh pri gojenju je ključna pravilna priprava gredic in skrb za tla skozi celo leto.

Gnojenje in zalivanje

Že ob sajenju je priporočljivo dodati prilagojeno organsko gnojilo visoke vrednosti, kot je Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje. V času cv

Vrtne jagode in pridelovanje zelenjave

V vročih poletnih dneh nas čaka tudi sajenje jagod. Optimalnega obdobja za sajenje preprosto ni mogoče določiti, saj na sajenje vpliva veliko dejavnikov.

Gojenje vrtnih jagod

Optimalen čas in način sajenja

Doma jagode najpogosteje vzgojimo iz živic, ki jih sadimo od sredine do konca avgusta. V hribovitih, hladnejših krajih rastline prej zaključijo rast, tako morate saditi bolj zgodaj kot v predelih, kjer je rast dolga. Za gojenje uporabljajte najmočnejše rastline. Sajenje novih gredic v vrtovih priporočamo vsako tretje leto, ker sčasoma rastlina tvori manj sadežev. Najbolje bo, če kupite sadike v specializiranih trgovinah.

Kasneje lahko od matične rastline postopoma vzamete sadike, ki se ukoreninijo od konca julija do začetka septembra. Iz velikih matičnih rastlin lahko dobite od 5 do 8 sadik. Najmočnejše sadike lahko posadite takoj v avgustu. Bolj slabotne sadike, ki ste jih presadili v Plantella Univerzalno vrtno zemljo, pa posadite v septembru. Ta zemlja je izredno bogata z organskimi snovmi in je idealna za sajenje in presajanje vseh vrst vrtnih, okrasnih in sadnih rastlin. Tudi slabše razvite poganjke presadite v Plantella Univerzalno vrtno zemljo, da se bolje ukoreninijo, in nato na končno mesto posadite septembra.

Večje količine sadik jagod kupimo kot zamrznjene ali »frigo« sadike. To so sadike, vzgojene na klasičen (vegetativen) način, skladiščene v hladilnici, kjer se vzpostavi zimske pogoje. Ko sadike odmrznejo, mislijo, da je pomlad.

Sadike lahko odrežete in posadite tudi spomladi, toda na sadeže boste čakali do naslednjega leta in tako izgubili eno sezono. Pogojno sadike presajamo spomladi, a ker se rastlina še dobro ne ukorenini, imamo prvo leto slabši pridelek. Že v naslednjem letu bodo rastline tvorile sadeže. Po presaditvi sadik jih dobro zalijemo in jih teden dni redno zalivamo, dokler se ne ukoreninijo. Poleti presajene sadike bodo zacvetele in v manjšem deležu rodile že jeseni.

Prikaz sajenja jagodnih sadik na gredi

Priprava gredice in razmiki

Izberemo sončno lego in pripravimo neprekopano gredo, zastrto s kompostno zastirko. Priporočen razmik med rastlinami naj bo od 35 do 40 centimetrov. Ker na vrtovih ne izvajamo intenzivne pridelave in se anorganskih zastirk čim bolj izogibamo, jih sadimo v vrste na vsakih 40 cm, v vrsti pa je razmak 30 cm. Po standardni tehnologiji za pridelavo in prodajo rastejo jagode v grebenih na črni foliji v eni ali dveh vrstah, med posameznimi grebeni pa je od 50 do 70 cm prostora za potrebe nege rastlin in nabiranja pridelka.

EKO vrt - priprava visoke grede

Tipi jagod in potrebe rastlin

Pri oblikovanju novega nasada lahko izbiramo med enkrat in večkrat rodnimi sortami. Enkrat rodne sorte razdelimo še na zgodnje, srednje pozne in pozne. Večkrat rodne jagode lahko vzgojimo tudi kot obešanke. Za optimalno rast in tvorjenje plodov potrebujejo jagode optimalno zalogo hranil, zato jih že ob sajenju dognojimo s prilagojenim organskim gnojilom visoke vrednosti Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje.

Zelo dobro se jagode obnesejo tudi v lončnih zasaditvah in balkonskih koritih. Spodnjo plast korit napolnimo z vrtno zemljo, nato dodamo kakovosten ekološki kompost (ali substrat, v katerem vzgajamo tudi sadike zelenjave). Jagode so trajnica, ki raste plitko pri tleh, zato jih je najbolje kombinirati z visokimi trajnicami, kot so na primer šparglji.

Infografika: Različne sorte jagod (enkrat in večkrat rodne)

Nega jagod za bogat pridelek

Vsako pomlad počistimo gredo okoli jagod in odstranimo stare, posušene liste. Če jih spomladi prekrijemo z vrtno kopreno, imamo pridelek do tedna dni prej. V času cvetenja poskrbimo, da so tla dovolj vlažna, zato jih tudi lahko dodatno zalivamo. Z uporabo zastirke je potreba po zalivanju manjša.

Tik pred cvetenjem v maju jih narahlo zastremo s slamo (angleško ime za jagode je Straw-berry - »slamnata jagoda«) ali listjem do 2 cm po celotni površini. Med jagodami redno odstranjujemo plevel. Pri tem pa pride do izraza obvezna setev v vrste! Plevel precej lažje odstranjujemo z orodji, ko imamo med rastlinami dovolj prostora, kot pa da ga odstranjujemo ročno. Če dopustimo, da se poleti nove rastline iz vitic ukoreninijo, jih usmerimo, da se ukoreninijo v isti liniji. Tudi jeseni, ko poberemo vse plodove, celo gredo jagod na rahlo (do 2 cm) zastremo s kompostom ali kompostiranimi lesnimi sekanci, kar nudi dodatna hranila za naslednjo sezono.

Fotografija: Jagodna greda z zastirko iz slame

Jagode in zelenjava na Planjavi: Kmetija Šušteršičevih

Lokacija in ponudba kmetije

Na Planjavo pridete iz kranjske strani najlažje tako, da zavijete z glavne ceste med Kranjem in Šenčurjem in najdete kmetijo Šušteršičevih. Tam so z jagodami začeli pred desetletji, seveda pa jim zemlja daje vse leto različno zelenjavo. Najbolj pa so znani po jagodah, saj vam na spletni strani Planjave pokažejo, da so jih obirali in prodajali že pred 55 leti.

Fotografija: Kmetija Šušteršičevih na Planjavi

Edinstven način prodaje in zaupanje kupcem

Kmetija Šušteršičevih je razvila edinstven in inovativen sistem prodaje. Na kratko: pridete, pogledate nabrano in pakirano, spustite denar v škatli, vzamete vrečko in odidete. Šušteršičevi verjamejo svojim kupcem, oskrba z zelenjavo pa je v času razsajanja virusa še kako dobrodošla. »Tak način prodaje omogoča, da so odprti po ves dan in sproti prodajajo sveže nabrano. Zdi se mi, da ga ni med kupci, ki ne bi bil pošten in ne bi plačal cene, ki je napisana. Sama pridem redno, ker očitno prav zvesti kupci omogočajo obstoj in preživetje,« nam je zaupala sveža upokojenka iz okolice Kranja. Zaupati svojim kupcem - to je pri Šušteršičevih očitno pravilo, ki se obrestuje v tem, da jih mnogo pride redno po nakupih.

Fotografija: Samopostrežna stojnica s sadjem in zelenjavo na kmetiji

tags: #vrtne #jagode #in #zelenjava #na #planjavi