Postopek vpisa v visokošolske programe je za marsikoga kompleksen, še posebej glede vpliva vrstnega reda želenih študijskih programov. Informacije o vpisu za dodiplomske in enovite magistrske študijske programe so ključne za uspešno prijavo.
Razpis vpisnih mest za študijsko leto 2011/2012
Vlada je sklep o razmestitvi dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov za študijsko leto 2011/2012 sprejela 20. [dan ni naveden v viru]. Za to študijsko leto je bilo v soglasje vladi predlaganih 30.189 vpisnih mest za redni in izredni študij. Od tega je bilo 27.175 mest namenjenih za državljane Slovenije in držav EU, vključno z 24.528 mesti za vpis v 1. letnik in 2647 mesti za nadaljevanje študija v višjih letnikih po merilih za prehode.
Značilnost razpisa za študijsko leto 2011/2012 je bilo manjše število vpisnih mest v primerjavi s preteklimi leti. Razpisanih je bilo 531 mest manj za redni študij in 1623 mest manj za izrednega.
Prijavni roki in postopek vpisa
Kandidati pošljejo visokošolski prijavno-informacijski službi samo eno prvo prijavo, v kateri navedejo do tri želene študijske programe po vrstnem redu preferenc. Prijavni postopek poteka v več fazah:
- Prvi prijavni rok: Traja od 10. februarja do 8. [dan ni naveden v viru].
- Drugi prijavni rok: Traja od 22. do 29. avgusta. Podatki o še prostih vpisnih mestih so objavljeni 19. avgusta na spletnih straneh prijavnih služb univerz in visokošolskih zavodov. V tem roku se lahko prijavijo kandidati, ki niso bili sprejeti v nobenega od programov v prvi prijavi. Kandidati, sprejeti v prvem roku, se lahko izjemoma prijavijo le z upravičenimi razlogi.
- Tretji prijavni rok: Traja od 1. do 5. oktobra. Ta rok je namenjen kandidatom, ki se v prvem ali drugem roku niso uvrstili v nobenega od programov, ter tistim, ki se prijavljajo na izredni študij.
Vpliv vrstnega reda želja in omejitev vpisa
Kljub pogostim pomislekom in napačnim razlagam je bistveno razumeti, kako vrstni red želja vpliva na izbirni postopek, zlasti v primeru omejitve vpisa. Strokovno osebje na informativnih dnevih in uradni viri potrjujejo, da:
»Vrstni red želja vpliva na izbirni postopek tako, da boste vpisani na prvo tisto željo po vrstnem redu, za katero izpolnjujete pogoje, če boste imeli dovolj točk. Vrstni red želja pa NE vpliva tako, da bi se lahko vpisal nekdo na študij A s prvo željo z npr. 50 točkami, drug pa bi z 90 točkami ostal brez vpisa na enako drugo ali tretjo željo, če na prvo željo na študiju B ne bi "prišel zraven", kadar prva želja na študiju A zapolni razpisana mesta ali kadar po zapolnitvi s prvo željo na študiju A ostane manj prostih mest kot je drugih in tretjih želja. Druga in tretja želja sta vedno enakovredno obravnavani s prvo željo. Tisti kandidat, ki doseže več točk je sprejet. Vpis je omejen z razpisom vpisnih mest.«
Kandidati z omejitvijo vpisa na vseh željah
Če imajo kandidati na prvem, drugem in tretjem mestu napisane programe, za katere je bil sprejet sklep o omejitvi vpisa, potem nobeden od njih nima prednosti. Vsi so obravnavani enakovredno. Kandidat bo sprejet na prvi program, za katerega bo dosegel minimum točk, potrebnih za uvrstitev.
Sprejem na drugo ali tretjo željo
Ali je lahko kandidat z drugo ali tretjo željo sprejet v študijski program, čeprav se vanj niso uspeli uvrstiti vsi kandidati, ki so isti študijski program napisali kot prvo željo? Da, vendar le, če je za ta študijski program sprejet sklep o omejitvi vpisa in ima ta kandidat večje število točk. Poleg tega mora biti tudi študijski program, ki ga ima na prvi želji, omejen, in zanj ne dosega zadostnega števila točk.
To pomeni, da če pride do omejitve vpisa, so vse možnosti enakovredne in kandidat je sprejet tja, kamor ima kot prvo željo dovolj točk ob omejitvi. Če pa ne pride do omejitve vpisa, se lahko zgodi, da nekdo z drugo ali tretjo željo izvisi, čeprav ima več točk kot nekateri pri prvi želji na istem programu. Sklep o omejitvi vpisa se sprejme na podlagi tega, ali so vsa razpisana mesta zapolnjena že s prvimi željami.
Komu se štejejo točke?
Pomembno je poudariti, da ne tekmujete samo s tistimi, ki so določen študij napisali pod prvo željo, ampak tudi s tistimi, ki so ga izbrali kot drugo ali tretjo. Skratka, tekmujete z vsemi prijavljenimi kandidati za ta program. Če ste slabši od vseh, se pač ne uvrstite.
Primer:
Recimo, da je za študij X razpisanih 100 prostih mest.
- Možnost A (omejitev vpisa): V prvem vpisnem roku in na prvo željo se na ta študij prijavi 101 ali več kandidatov. Fakulteta sprejme sklep o omejitvi vpisa. V tem primeru vsi kandidati tekmujejo z vsemi (tudi s tistimi iz 2. in 3. želje), in sprejeti so tisti z največ točkami do zapolnitve mest.
- Možnost B (brez omejitve vpisa): V prvem vpisnem roku se na ta študij na prvo željo prijavi manj kot 100 kandidatov (npr. 80). Preostalih 20 prostih mest je zdaj na voljo za kandidate, ki so ta študij izbrali z 2. ali 3. željo. V tem primeru lahko nastane situacija, ko se za preostala mesta pomeri množica kandidatov z drugimi in tretjimi željami, in postopek je včasih dojet kot manj predvidljiv. Če pa je skupno število vseh prijav (1., 2., 3. želja) manjše od 100, omejitve vpisa ni in so vsi avtomatsko sprejeti, ne glede na uspeh.
To pomeni, da lahko že eden več ali manj prijavljen kandidat pod prvo željo popolnoma spremeni način izbirnega postopka in pogoje za sprejem na posamezni program.