Voluhar (Arvicola terrestris) je mali glodavec, ki je pogost gost na naših vrtovih in povzroča precejšnjo škodo na zelenjavnih, sadnih in okrasnih vrtovih. Ta podzemni vegetarijanec je sorodnik miši, na prvi pogled podoben podgani, vendar ima krajši rep. Zraste od 12 do 22 cm.
Značilnosti voluharja
Voluhar je sesalec, velik od 12 do 20 centimetrov. V spodnji in zgornji čeljusti ima po dva zoba, ki ves čas rasteta in s katerima obgloda in poje praktično vse, kar mu pride na pot. Živi pod zemljo, kjer si ustvari zelo premišljen sistem rovov. Ob sončnem vzhodu in zahodu je najbolj dejaven, pozimi pa le čez dan.
Bivališče in rovi
Voluhar živi pod zemljo, kjer si ustvari zelo premišljen sistem rovov na globini od 10 do 30 centimetrov, lahko pa tudi precej globlje, celo do enega metra. Običajno deluje na površini 40 kvadratnih metrov in ustvari tudi do 80 metrov rovov, ki so ovalne oblike in merijo od pet do sedem centimetrov. Rovi so popolnoma gladki, saj med kopanjem poje vse koreninice. Voluhar misli tudi na slabe dni, zato si na svojem območju naredi več shramb z zalogami. Med rovi je poseben rov za zaloge hrane in poseben rov, v katerega samica koti mladiče.
Kjer domuje voluhar, je zemlja dvignjena, vendar ne tako visoko kot krtine. Kupe zemlje odkrijemo in tam, kjer je voluhar še dejaven, jih bo takoj spet zakril. Lahka, dobro pognojena in vlažna vrtna tla so njegovo najljubše bivališče.
Razmnoževanje
Samica skoti tudi 4 - krat na leto povprečno po 5 mladičev, ki spolno dozorijo že po dveh mesecih, zato se njihovo število lahko zelo hitro poveča. Zato bo še najbolje, če se lotimo kar vseh ukrepov, pri tem pa moramo biti kar se da vztrajni.
Škoda, ki jo povzroča voluhar
Voluhar je zaprisežen vegetarijanec, kar pomeni, da se raznih v tleh živečih škodljivih organizmov ne dotakne. Tako nam, za razliko od krta, dela na vrtu samo škodo, pomoči pri zatiranju škodljivcev pa od njega ne moremo pričakovati.
Poškodbe na sadnem drevju
Voluhar povzroča škodo na sadnem drevju, ne samo v vrtu. Zaradi poškodb se lahko zgodi, da sadno drevje spomladi slabo ali sploh ne odžene mladih poganjkov. Na novo posajena, mlada drevesa, katerih sočne korenine jim še posebej gredo v slast in jih zato pogosto požrejo do konca, se lahko kar prekucnejo. Voluharju zelo teknejo korenine mladih sadnih dreves, še posebej jablan, pa tudi hrušk, češenj in višenj.
Škoda na zelenjavnem in okrasnem vrtu
Na zelenjavnem vrtu mu zelo teknejo korenje, krompir, pesa, zelena, skratka vse korenovke in gomoljavke, lotil pa se bo tudi solate. Obožuje tudi radič in čebulice tulipanov. Da je lomastil po našem vrtu, nakazujejo na pol ovenele rastline ali celo ležeče sadike solate, neusklajene barve tulipanov ali pa popolnoma odsotni cvetovi. Opazimo tudi znake rovov pod zemljo ali prazne zaplate.
Metode za zatiranje in odganjanje voluharja
Boj z voluharjem ni preprost, popolnoma učinkovite metode, s katero bi se ga lahko znebili, pa po navedbah strokovnjakov ni. Obstajajo pa nekatere metode, s katerimi jih lahko preženemo in zmanjšamo njihovo populacijo. Poznamo nič koliko ukrepov, da ga preženemo s svojega vrta.
Kako se znebiti krtov in voluharjev | Kopljite
Naravni plenilci
Poskrbimo, da je v vrtu čim več naravnih plenilcev voluharja. Jež se hrani z njegovimi mladiči, dihur in podlasica, lisice in jazbeci pa tudi z odraslimi živalmi. V mestnih vrtovih in strjenih vaških naseljih so slednji sicer bolj redkost, ježek pa tudi tukaj najde svoj dom, če poskrbimo za nekaj listopadnih grmovnic v vrtu. Voluharja bodo pospravile tudi kače. Voluhar je na jedilniku vseh vrst sov in dnevnih ujed, med katerimi sta najuspešnejši v lovu nanj kanja in navadna postovka. Med naravne sovražnike spadajo tudi mačke in psi, kune ter ptice ujede in goži.
Odganjanje z rastlinami in vonjem
Voluhar ne mara vonja določenih rastlin in se na vrtu, kjer so le-te posajene, načeloma ne naseljuje. Po vrtu posadimo čim več rastlin, ki voluharju tako smrdijo, da ga odženejo. V bližino gredic ali cvetličnega vrta zato posadite cesarski tulipan, narcise ali divji kristavec. Slednji je za voluharja strupen, če ga zaužije, celo smrtno nevaren. Ne diši mu niti česen niti bob, izognil pa se bo tudi križnolistnemu mlečku in ribezu. Mlada sadna drevesa pred voluharjem zaščitimo tudi tako, da ob njih posadimo narcise, ki s svojim vonjem odganjajo voluharja.
Odgnali ga boste tudi tako, da na vrt nastavite orehove liste, vejice tuje ali stroke česna, saj mu smrdijo. Bezgove liste namočimo v vodi za deset dni in nastalo prevrelko vlijemo v rove. Bezeg namreč učinkovito odganja voluharje. V 10 litrov vode namočimo kilogram bezgovih listov, posodo zapremo in postavimo na toplo. Tekočino večkrat premešamo in s tem dodamo potreben kisik. Ob razpadanju rastlinskih delov se tekočina začne peniti in zavre. Ravno tako ne prenese vonja po ribjem olju. Vanj lahko namočite krpe in jih potisnete v rove.
Zvočne metode
Uporabimo lahko tudi različne naprave, ki voluharja odganjajo z oddajanjem zvoka. Najbolj preprosta in poceni je prazna steklenica, ki jo poševno zakopljemo v zemljo z vratom navzgor. V primeru vetra steklenica zažvižga in zmoti vrtnega nepridiprava z visokimi toni.
Pasti
Ena od metod je nastavljanje pasti. Najprej moramo ugotoviti, kateri rovi so naseljeni in kateri ne, saj bomo past nastavili v naseljeni rov. Tam, kjer odkrijemo narit kupček zemlje, odkopljemo. Kupčki so ob rovu in ne nad njim, kar je značilno za krte. Rov pustimo odprt, ga označimo in počakamo približno pol ure. V rov vstavimo namensko past in počakamo, da se bo voluhar ujel vanjo. Pasti nikoli ne nastavljajte z golimi rokami, ampak uporabite rokavice, saj se bo voluhar izognil pastem, če vas bo zavohal. Nastavite lahko tudi vodno past, v katero se bo ujel, ko se bo sprehajal po vrtu.
Žveplan navaja tudi v tla ob mlado drevo zakopano vedro, ki ga do treh četrtin napolnimo z vodo. Vedro pet do 10 centimetrov pod robom naluknjamo, da lahko odteka morebitna deževnica.
Fizična zaščita
Ena izmed rešitev, verjetno najbolj učinkovita, je tudi fizična zaščita rastlin. Sadno drevje in čebulnice sadimo v žičnate, prav v ta namen narejene, košare. Mlada sadna drevesa pred voluharjem zaščitimo tako, da koreninski sistem postavimo v namenske žične košare, ki voluharju preprečujejo dostop do korenin. Korenine sadike ovijte v mrežo že ob sajenju in jo šele nato postavite v saditveno luknjo. Paziti morate le, da je zgornji del košare nad tlemi. Čebulice zaščitite z mrežastimi pladnji ali nizkimi plastičnimi posodami z manjšimi luknjami.
Agronomske prakse
Škoda voluharja bo manjša, če vrtna tla redno obdelujemo, saj ga s tem preganjamo. Okoli dreves pustimo kolobarje gole zemlje, ki jo prav tako redno okopavamo. Voluhar se najpogosteje potika po obdelanih površinah, kjer je zemlja srednje težka, primerno vlažna in založena s hrano.
tags: #voluhar #unicevanje #polenta