Mrtvica Topla, ki se nahaja v bližini Čateža ob Savi, predstavlja eno največjih termalnih vodnih teles v Evropi. Dolga je štiri kilometre in se deli na zgornji del, imenovan Topla struga, ter spodnji del, znan kot Cola. Skozi zgodovino je imela mrtvica velik gospodarski in življenjski pomen za lokalno prebivalstvo, danes pa se sooča z drastičnimi ekološkimi spremembami zaradi vnosa tujerodnih vrst.
Raziskava tropske vodne solate (Pistia stratiotes L.)
Znanstvena raziskava, izvedena na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, je proučevala vpliv temperature vode na razširjenost in fiziologijo vodne solate (Pistia stratiotes L.). Ugotovljeno je bilo, da ta invazivna tropska rastlina najbolje uspeva v temperaturnem območju med 22 in 30 °C. Vodna solata se v ugodnih razmerah reproducira pri temperaturi nad 19 °C, temperatura vode v potoku Topla pa zaradi dotoka tople vode iz termalnih bazenov nikoli ne pade pod 17 °C.
Anatomija in fiziologija rastlin
V okviru raziskave so biologi preučevali:
- Anatomsko zgradbo korenin in listov v različnih temperaturnih razmerah.
- Učinkovitost fotosinteze s pomočjo fluorescence (naprava Handy PEA).
- Vrednosti SPAD za določanje vsebnosti klorofila (merilnik SPAD-502).
Ekološke posledice invazije
Invazivna vodna solata je prerasla skoraj celotno površino potoka Topla. Gosta preproga rastlin preprečuje vdor sončne svetlobe v vodo, kar povzroča pomanjkanje kisika, gnitje odmrlih delov rastlin in povečano kopičenje mulja na dnu struge. To neposredno ogroža avtohtone vrste rib, kot je krap divjak.
Druge tujerodne vrste
Poleg vodne solate so biologi v mrtvici odkrili še druge tujerodne vrste, ki so se prilagodile na toplo vodo:
| Vrsta | Izvor | Opomba |
|---|---|---|
| Avstralski rdečeškarjevec | Avstralija | Najdeni v delih z vodo od 25 do 30 °C. |
| Tilapija (Nilski ostriž) | Afrika | Pogosto prisotna v toplejših predelih. |
| Srednjeameriška želva rdečevratka | Srednja Amerika | Pogosta posledica neodgovornega spuščanja ljubljenčkov. |
Vzroki za spremembe v ekosistemu
Lokalno prebivalstvo in strokovnjaki vzroke za invazijo pripisujejo predvsem človeškemu dejavniku. Domnevajo, da so bile tujerodne vrste v naravo vnesene iz bližnje, zdaj že zaprte ribogojnice tropskih živali, ali pa so jih v vodo spustili akvaristi. Mrtvica je postala nekakšen "tropski vrt", kjer tujerodne vrste zaradi termalnih izpustov iz Term Čatež preživijo celo leto.
Znanstvena skupnost opozarja, da je preveč vnosov tujerodnih vrst v prekratkem času zamajalo lokalno ravnovesje. Invazivne vrste pogosto izrivajo domorodne, saj nimajo naravnih sovražnikov, hkrati pa lahko prenašajo bolezni, kot je račja kuga, ki je v preteklosti že povzročila množične pomore avtohtonih potočnih rakov.