Slovenske sladice so tako raznolike kot kraji, iz katerih prihajajo, in so primerne za vsako priložnost: ob dopoldanski ali popoldanski kavi, ob kosilu, celo kot glavna jed ali pa kar tako, ko si zaželimo nekaj sladkega. So nepogrešljiv del vsakdanjika in praznikov. Kljub regionalni raznolikosti poznamo nekaj tradicionalnih receptov, ki so osvojili številne generacije. Med najbolj znane vsekakor sodijo potica, blejska kremna rezina in štruklji, ki se včasih znajdejo celo v vlogi glavne jedi.
Potica: Kraljica slovenske kulinarike
Brez potice si v Sloveniji ne predstavljamo večine tradicionalnih praznikov. Ima posebno mesto v slovenski kulinariki, pečejo pa jo v vseh slovenskih pokrajinah. Pripravljena je iz zavitega in razvaljanega kvašenega testa, v katerega se zavije nadev, po čemer je zavita potica, po-vitica, dobila tudi ime. Izvedbe se med seboj razlikujejo po nadevih, vrstah testa in obliki. Poznamo več kot 120 različnih potic s slanimi in sladkimi nadevi, delimo pa jih lahko glede na letne čase, po posameznih mesecih in po posameznih praznikih.
Zaščita in tradicionalni nadevi
Slovenska potica je zaščitena z zajamčeno tradicionalno posebnostjo, kar pomeni, da proizvodnja ni geografsko omejena. Pogoj za uporabo zaščitenega imena slovenska potica je certifikat, ki dokazuje, da je potica proizvedena natančno tako, kot je predpisano. Pripravljena je lahko s petimi tradicionalnimi nadevi, ki predstavljajo tudi letne čase:
- pehtranova potica spomladi,
- pehtranova s skuto poleti,
- rozinova jeseni in
- orehova ali orehova z rozinami pozimi.
Pečena je v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice. To je okrogla posoda z luknjo v sredini, njen zunanji rob pa je gladek ali pokončno rebrast.
Prekmurska gibanica in sorodne sladice vzhodne Slovenije
Kraljica vzhodne Slovenije je Prekmurska gibanica, ki že dolgo ni več samo prekmurska, saj je osvojila srca in želodce daleč naokoli in je danes priljubljena praznična sladka pogača. Njeni štirje sloji, ki se ponovijo, so prava paša za oči. Med plastmi vlečenega testa si od spodaj sledijo najprej makov, nato skutin, orehov in jabolčni nadev, ki se v enakem vrstnem redu ponovijo. Med nadeve sodi tudi smetanova in maščobna polivka. Tudi ta sladica je zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost.
Regionalne različice gibanic in krapec
Na vzhodnem koncu Slovenije ji dela družbo še nekaj sladic s podobnimi imeni, kot so prleška gibanica, slovenjegoriška gibanca in haloška gibanica, ki pa so vse obložene le s skuto. Podoben po videzu, a drugačen po imenu, je še ajdovski krapec. Ta je, kot namiguje ime, iz ajdove moke in je polnjen s skuto, pojavlja pa se tudi v zahodni Sloveniji, tam tudi z nadevom iz suhega sadja. Večina naštetih je iz nekvašene moke, a tradicionalne v Termalno Panonski Sloveniji so tudi pogače iz kvašene moke.
Blejska kremna rezina: Ikona Alpske Slovenije
Precej mlajša, a prav nič manj znana, je blejska kremna rezina. Ker je Bled popularna turistična destinacija, je blejska kremšnita, kot ji največkrat rečemo, verjetno najbolj fotografirana sladica pri nas. Ištvan Lukačevič, nekdanji vodja slaščičarne hotela Park, je dolgo preizkušal recepte in kombinacije sestavin, preden mu je leta 1953 uspelo. Značilna je kombinacija širše rumene in ožje bele plasti, jajčne vaniljeve kreme in stepene sladke smetane, zgoraj in spodaj pa zlato zapečeno listnato testo s sladkornim posipom. V slaščičarni hotela Park se pohvalijo, da so naredili že več kot 15 milijonov originalnih blejskih kremnih rezin.
Recept kremšnite, kremne rezine, video recept, Video recepti in tečaji kuhanja
Druge sladice Alpske Slovenije
Med odkrivanjem Alpske Slovenije se lahko posladkate z različnimi kuhanimi in nato zabeljenimi testenimi žepki z raznolikimi nadevi. Na Kobariškem jih nadevajo z drobtinami, orehi in rozinami, v Ratečah pa s skuto in koruznim zdrobom ali pa s kuhanimi in zmletimi suhimi hruškami, medom in cimetom. V vsej regiji so hruške pogosta kulinarična spremljava, najbolj posebne pa so tepke. Aromatične majhne hruške se odlično podajo k mnogim sladicam, od kompota, marmelad do nadeva za štruklje.
Štruklji: Raznolikost in tradicija
Danes so štruklji v gastronomiji sodobne Slovenije ena najbolj razpoznavnih jedi. Pripravljajo se slani in sladki, nadevov pa so našteli več kot 80. To so testeni zvitki iz vlečenega ali kvašenega testa, največkrat kuhani v vreli vodi, lahko pa tudi parjeni ali pečeni.
Ljubljanski štrukelj
Ljubljanski štrukelj velja za eno prvih jedi z navedenim geografskim poreklom, katerega recept je prva objavila Magdalena Pleiweis leta 1868. Štrukelj je iz maslenega kvašenega testa, nadevan pa je z marelično marmelado in posladkorjenimi pomarančnimi lupinami.
Sladke dobrote slovenskega Sredozemlja in Ljubljane
Obvezne v pustnem času in pogoste tudi ob drugih praznikih so fritole in kroštole, morda bolj znane kot miške in krhki flancati. V slovenskem Sredozemlju se lahko posladkate s figovim hlebčkom. Narejen je iz posušenih in narezanih fig, ki jih z grozdnim sokom zgnetejo v hlebčke. Te, pokrite z lovorjevimi listi, sušijo na soncu vsaj teden dni. Na goriškem koncu je posebna goriška gubanca, ki ohranja prastaro obliko potice kot povitice in ni pečena v potičniku, ampak jo le polžasto zavijejo.
Ljubljanske sladice
Poleg potic in štrukljev se v glavnem mestu radi sladkajo z ljubljanskimi palačinkami. Sicer mednarodna jed je v Ljubljani pridobila lokalen pridih, saj palačinke nadevajo s skuto in pehtranom ter jih gratinirajo z jajčnim prelivom.
Praznični in obredni kruhki
V okolici so značilni še razni sladki in celo obredni kruhki, poleg janške vezivke še različne izvedbe poprtnikov ali božičnih kruhkov.
Sodobne interpretacije in sezonske dobrote
Tradicionalne sladice so chefi po vsej Sloveniji zapeljali tudi v sodobnost. Namesto tradicionalne priprave in postrežbe lahko doživite znan okus v popolnoma novi preobleki. Tako je blejska kremna rezina pristala v kozarčku in v okusu sladoleda. V sladoledni izvedbi lahko okušate tudi prekmursko gibanico, to pa so zavili tudi v štrukelj. Sladki izbor Slovenije dopolnjujejo še mnoge sladice, ki so značilne za manjše kraje in regije ter celo slaščičarne in gostilne ali družine. So odsev okolja, v katerem so nastale, pa tudi letnih časov, v katerih so jih pripravljali. Take sezonske sestavine so sveže ali sušeno sadje, gozdni sadeži, zelišča, oreščki in seveda med.
tags: #kulinarika #slovenije #sladice