Včasih nas presenetijo preproste stvari - in ena od njih je zagotovo vodna kreša. Ta skromna zelena rastlina morda ne izgleda nič posebnega, a v sebi skriva neverjetno bogastvo hranilnih snovi, ki jo uvrščajo med prave superhrane. Vodna kreša (Nasturtium officinale) je vsestranska in hranilno bogata rastlina, ki jo lahko vzgojimo sami ali nabiramo v naravi. Uspeva v mirnih vodah, močvirjih in zamočvirjenih tleh, kjer je prisotna skozi vse leto, celo pozimi. Čeprav se danes vodna kreša pogosto uporablja le kot dekoracija na krožniku, si zasluži veliko več pozornosti v kulinariki in v zdravstvene namene! Njen oster profil lahko povzdigne preprost sendvič z avokadom ali doda globino zimski solati s krompirjem.
Zgodovina in Tradicionalna Uporaba Vodne Kreše
Vodna kreša (Nasturtium officinale) je ena najstarejših užitnih vodnih rastlin, ki jo ljudje vzgajajo že stoletja zaradi njenih izjemnih hranilnih in zdravilnih lastnosti. Njena zgodovina sega vse do starih civilizacij, kjer je bila cenjena kot naravni vir vitaminov in mineralov. Spada med ene izmed najstarejših rastlin. Med starodavnimi Grki, Egipčani in Rimljani je bila znana kot močno sredstvo za obnavljanje energije.
Hipokrat je vodno krešo cenil in jo priporočal za zdravljenje pljučnega katarja, zobobola, vnetja grla, golše in hripavosti. Faraoni v Egiptu so svojim sužnjem ukazali, naj vsak dan pijejo sok vodne kreše, da ohranijo moč in svojo produktivnost. Pogosto se je znašla na jedilniku rimskih cesarjev, ker so verjeli, da jim bo pomagala razjasniti misli in sprejeti pomembne odločitve. V starem Rimu so ji pripisovali zdravilne učinke, rimski vojaki pa so jo redno uživali za večjo telesno moč in vzdržljivost.
Prvi poskusi, s katerimi so želeli gojiti večje količine vodne kreše tudi v komercialne sisteme, so se pojavili že v 16. stoletju, in sicer v Nemčiji, od koder je bila kasneje prenesena tudi v Francijo. Večji razmah njene širše uporabnosti sega v čas razvoja železnice. Prodajala se je na ulicah, bogati sloji so si jo lahko privoščili v sendvičih in kot dodatek k drugim jedem, revnejši pa so uživali le krešo, pri čemer se je začimbe prijel tudi vzdevek »kruh revnih«. Še posebej zanimivo je, da je bila v 19. stoletju ena prvih komercialno vzgojenih zelenjav v Evropi - v Angliji so jo množično pridelovali ob rekah in prodajali na tržnicah kot "zdravilo za revne", saj je bila cenovno dostopna in izjemno hranljiva. V letu 2008 je minilo dvesto let, odkar je v angleški pokrajini Kent luč ugledala prva farma, na kateri so gojili vodno krešo.
Botanične značilnosti in razširjenost
Vodna kreša (lat. Nasturtium officinale) je trajnica, ki raste v vodi ali mokrih tleh. Rastlina razvije dolge poganjke, s katerimi se širi po vodni površini. Ko zacveti, ima drobne bele cvetove, ki so v grozdastih socvetjih. Uspeva v vodi ali posodah napolnjenih z vodo, ter na glinenih ali ilovnatih zamočvirjenih tleh. Ne mara hitro deroče vode. Vodna kreša je rastlina iz družine križnic, v sorodu z gorčico, hrenom, redkvico, penušo in vsemi kapusnicami (brokoli, ohrovt, repa). Listi in cvetovi vodne kreše imajo osvežujoč, rahlo pikanten okus, podoben rukoli. To je ena izmed najhitreje rastočih rastlin na svetu, saj lahko zraste do 20 cm v samo nekaj dneh, kar je posledica njene sposobnosti, da absorbira velike količine vode. Starejši listi kreše imajo bolj pikanten okus kot mlajši.
Hranilna vrednost in zdravilni učinki
Danes velja vodna kreša za pravo superživilo, saj vsebuje veliko antioksidantov, vitaminov in žveplovih spojin, ki podpirajo zdravje. Po mnenju znanstvenikov je vodna kreša najbolj popolno živilo na planetu, saj je bila edino živilo, ki je doseglo popolno oceno 100 točk glede na gostoto hranil.
Bogata vsebnost vitaminov in mineralov
Vodna kreša je izredno močan antioksidant ter vsebuje ogromen vir vitamina C (celo več kot agrumi), vitamina A, K in B-kompleksa ter vitamina E. Poleg tega zelišče ponuja še jod v sledeh, ki poskrbi za ravnotežje hormonov, kar se pozitivno odraža tudi na ščitnico. Bogata je tudi z železom, kalcijem in folno kislino.
Zdravilne lastnosti
Poleg bogate vsebnosti vitaminov in mineralov, vodna kreša ugodno vpliva še na infekcije in vnetja sečil. Je naravni antioksidant ter diuretik, ki naj bi ščitil tudi pred rakom na pljučih. British Journal of Nutrition je objavil v svojem članku študije o zdravilnosti vodne kreše in njenem pozitivnem učinku na raka. Ugotovljeno je bilo, da lahko z rednim uživanjem dokaj majhnih količin te rastline preprečimo raka prostate in debelega črevesa. Njena kemična obramba, oster, pekoč okus, ki spominja na redkvico ali hren, je posledica visoke vsebnosti glukozinolatov. Ko rastlino prežvečimo, se te spojine pretvorijo v izotiocianate, ki imajo dokazane močne protirakave lastnosti in sposobnost popravila poškodovanega DNK.
Vodna kreša (Nasturtium officinale) je rastlina, ki se tradicionalno uporablja pri zdravljenju različnih zdravstvenih težav, vključno z uravnavanjem glikemije, lipidemije, hipertenzije, gastroenteritisa in hipotiroidizma. Pomaga pri razstrupljanju telesa, spodbuja prečiščevanje krvi, uriniranje, dviguje energijo in spodbuja telesne funkcije.
Priprava čajev in sokov
Za odvajanje odvečne vode iz telesa naj bi celo bili priporočljivi čaji in sokovi, pripravljeni iz vodne kreše. »Čajni« poparek lahko pripravimo z eno čajno žličko nasekljane kreše, ki jo prelijemo z vrelo vodo, ter pustimo stati približno dvajset minut, nato jo pomešamo in poparek je pripravljen. Sok vodne kreše se pridobiva z gnetenjem sveže rastline in mešanjem z vodo (razmerje 1:5). Obenem ima čaj vodne kreše protivnetne, protimikrobne in antioksidativne lastnosti.
Gojenje vodne kreše doma
Vodna kreša je hitro rastoča rastlina, ki uspeva v vlažnih tleh ali plitvi vodi. Zaradi svoje nezahtevnosti je odlična izbira za ekološko vrtnarjenje, saj jo lahko vzgajamo skozi vse leto. Vodno krešo lahko najdemo v večjih trgovskih centrih že posajeno v majhnih lončkih ali posodicah, lahko pa kupimo njena semena ter jo v primerno malo posodico posejemo kar doma. Vodno krešo lahko brez večjih težav gojite tudi doma.
Vzgoja iz semena
Za domačo vzgojo potrebujemo semena vrtne kreše (še najbolje je, če pridobimo biološko pridelana), staničevino ali vato ter nizko posodo ali krožnik. Semena vodne kreše so drobna, okrogla in svetlo rjave barve. Hitro kalijo, običajno v 5-10 dneh, pri temperaturi okoli 15-20 °C. Vodno krešo lahko sejemo skozi vse leto, najbolje pa uspeva v vlažnih tleh ali vodi.
Postopek sejanja
- Semena temeljito speremo v kuhinjskem koritu pod tekočo vodo.
- Na podstavek oz. v posodico damo staničevino ali vato ter jo ravno porazdelimo, nato pa jo toliko navlažimo, da je dobro prepojena, a vendarle ni premokra.
- Semena posejemo plitvo, le nekaj milimetrov pod površino, in poskrbimo za stalno vlažnost tal. Pri sajenju semena vodne kreše je priporočljivo, da jih posadite na razdalji približno 2-3 cm med seboj. Semena so zelo drobna, zato jih lahko rahlo pritisnete v zemljo, vendar ne pregloboko.
- Krešo postavimo na svetlo mesto, kjer ni neposrednega sonca, najbolj primerna temperatura je nekje med 18 in 22 stopinj Celzija.
- Pripravljena posteljica (torej staničevina oz. vata) mora biti vedno vlažna, pri čemer je potrebno biti pozoren, da seme ne bo plavalo v vodi. Rastlina potrebuje delno senco ali sončno lego ter obilico vode, saj je vodna rastlina in mora biti zemlja vedno mokra - lahko jo vzgojimo tudi v plitvi vodi.
- Če imate v bližini kakšen čist izvir ali potoček, lahko uporabite čisto vodo brez klora.
Po nekaj dneh boste že lahko rezali svoj domač »pridelek«, ki bo vaši kuhinji dodal nov, čudovit okus, ter v vašo prehrano vnesel nov bogat vir vitaminov in mineralov. »Plodove« svojega truda in potrpežljivosti boste lahko »želi« že po kakšnem tednu. Prvi pridelek se lahko pričakuje že po treh do štirih tednih.
Zemljišče in substrat za vzgojo
Za sajenje vodne kreše je najboljše zemljišče zlahka vlažno, vendar dobro odcedno. To pomeni, da naj bi bila zemlja rahlo vlažna, vendar brez stoječe vode, saj preveč vlage lahko povzroči gnitje korenin. Če jo sadite v sadilne vreče, plastično posodo ali na vrtne gredice, lahko uporabite bogat, rahel substrat, ki vsebuje veliko hranil. Za najboljše rezultate priporočamo, da zemljo mešate z nekaj komposta, da povečate njeno rodovitnost. Vodno krešo lahko tudi vzgojite na plitvih vodnih površinah, kjer korenine niso popolnoma potopljene, ampak voda le rahlo obdaja koreninski sistem. Pri njeni vzgoji je koristna uporaba gnojila za vrt in organska mikoriza, ki krepijo rast in zagotavljajo obilno letino.
Uporaba vodne kreše v kulinariki
Vodna kreša je vsestranska rastlina, ki se uporablja v kulinariki. Njen okus je pikanten, svež in nekoliko oster, rahlo spominja na gorčico, redkev ali poper, zaradi česar je odličen dodatek k blagim solatam. Mladi poganjki in listi z rahlo poprastim okusom so užitni in ohranijo najbolj hranilno vrednost, ko jih zaužijemo sveže.
Uporabljamo jo lahko kot dodatek k jedem, in sicer jo lahko dodajamo (tudi skupaj s česnom ali peteršiljem) k sirovim ali skutnim namazom, lahko pa jo porezano ter nasekljano tudi preprosto posujemo na izbran namaz. Odlično se obnese kot dodatek okusa k raznim solatam, lahko je tudi kot simpatična dekoracija na priloge. Lahko se doda solatam, uporablja se v kremnih juhah ali pripravi kot špinača, dobro pa se ujema s čebulo, sirom in različnimi vrstami solat. Vodna kreša je tudi vsestransko uporabna in lahko enkraten nadomestek peteršilja in drobnjaka. V visoki kuhinji jo uporabljajo v obliki olj ali kot pikantno dekoracijo na kremnih juhah. Iz vodne kreše se lahko naredi okusno juho, zelen kašast sok, pito, jo dodate k solatam ali pa jo preprosto dodate v svoj najljubši sendvič.
Recept: Jogurtova jed "Rajta"
Vodno krešo v receptih uporabimo podobno kot vrtno krešo. Tradicionalna indijska jed Rajta, ki jo pripravljajo iz jogurta, pogosto sojinega jogurta, se postreže kot prilogo k bolj začinjenim jedem. Čeprav rajta izgleda poletno hladna, vas bo vodna kreša s svojo pikantnostjo prijetno pogrela in presenetila tudi pozimi. Primerna je za vse letne čase.
Sestavine:
- 2 dcl domačega kremnega jogurta ali sojinega jogurta
- ščep soli
- ščep mlete kumine
- nekaj listov suhe mete
- 2 ščepca popra
- pest vodne kreše
Priprava:
- Jogurtu primešajte sol, mleto kumino in zdrobljene lističe mete.
- Dodajte nekaj več popra kot običajno ter dobro pest na drobno narezane vodne kreše. Pikantni okus vodne kreše se bo ob dobri meri popra bolje izrazil.
- Dobro premešajte in pustite na sobni temperaturi še eno uro preden postrežete. Okusi se bodo tako dobro povezali. Vsaka žlica te mešanice je neprecenljiva.
Recept: Žepki z vodno krešo (po navdihu Miriam Novak)
Odlične domače jedi božajo želodčke, trdi Miriam Novak z Domačije Novak v Sadinji vasi. Po krešo je šla k vodi, testo je naredila sama. Tole je njen recept.
Nadev in testo:
Krešo - namesto nje lahko žepke naredite tudi s špinačo ali koprivami - dobro operemo, grobo narežemo in jo damo v slan krop. Ko voda ponovno zavre, krešo odcedimo, ohladimo in zmešamo. Iz moke, jajca in približno dveh žlic zmešane kuhane kreše umesimo trše testo za žepke. Nadev naredimo iz preostale kreše, svežega sira in drobtin, solimo in popramo po okusu. Testo naj počiva eno uro, potem pa ga razvaljamo in razrežemo na kvadratke. Na testo nabrizgamo nadev, kvadratke zapremo z vilicami in jih damo v slan krop ter jih skuhamo al dente. S penovko jih poberemo iz vode in jih damo v ponev s koščkom masla in malo vode, v kateri so se kuhali, da dobimo malo omake.
Serviranje:
Serviramo na tople krožnike, žepke lahko polijemo s pestom, ki smo ga naredili iz sveže vodne kreše in oljčnega olja. Sommelier Boris Gašparin k žepkom z vodno krešo priporoča lažji, mlad chardonnay.
Previdnost pri nabiranju in uživanju
Medtem ko imajo številna zelišča pomembne koristi za zdravje, je pomembno, da se držite priporočenega odmerka in se pred uporabo posvetujete z zdravnikom, zlasti v primeru nosečnosti, dojenja ali obstoječih zdravstvenih stanj. Nekatere rastline lahko povzročijo alergijske reakcije ali negativne interakcije z zdravili. Prav tako je priporočljivo, da se izognete zdravljenju resnih zdravstvenih težav sami brez nasveta specialista.
Nevarnosti divjega nabiranja
Prepoznavanje je preprosto, vendar zahteva previdnost. Ker raste v vodi, je ključno, kje jo nabiramo. Potoki, ki tečejo skozi pašnike z živino, so lahko tvegani zaradi prisotnosti jajčec jetrnega metljaja. Eden od nevarnih parazitov, ki se lahko nahaja na vodni kreši, je metljaj, ki lahko resno ogrozi zdravje ljudi. Ta zajedavec pogosto okuži živino, kot so ovce, koze, svinje in govedo, pa tudi vodne polže in rake. Da bi zmanjšali tveganje za okužbo, je priporočljivo nabirati vodno krešo le na območjih, kjer ni bližnjih kmetijskih površin ali virov onesnaženja! Če jo nabirate v naravi, je pomembno, da izberete potoke, kjer ni bilo dovoza odpadkov ali stika s kmetijskimi površinami. Vendar pa kar brez strahu, v Sloveniji beležimo okužbe z metljajem le pri ljudeh, ki so se okužili v tujini - zelo so izpostavljene tropske dežele.
Čeprav je vodna kreša izjemno zdrava, jo je treba uživati v zmernih količinah. Prekomerno uživanje lahko povzroči težave s ščitnico zaradi vsebnosti goitrogenov, ki lahko vplivajo na absorpcijo joda.
Bolezni in škodljivci vodne kreše
Vodno krešo pred boleznimi in škodljivci varujeta njena hitra rast in hitro dozorevanje. Največja težava lahko nastane zaradi prekomerne vlažnosti tal, ki lahko povzroči razvoj glivičnih bolezni, kot sta črna noga in gnitje. Ker je uporaba fungicidov zaradi uživanja rastline tvegana, je edina učinkovita rešitev ponovna setev.
- Črna noga je glivična bolezen, ki se pogosto pojavlja v vlažnih razmerah in napada mlade rastline. Povzročitelji bolezni so prisotni v prsti in se aktivirajo ob prekomerni vlagi. Prizadete sadike potemnijo, njihovo steblo se zmehča, nato pa rastline ovenijo. Ker je zdravljenje težavno in lahko škodljivo za zdravje, je najbolje okužene rastline odstraniti in posejati nove.
- V vodni kreši lahko škodo povzročajo različni škodljivci, ki živijo v tleh, vendar je med njimi najpogostejši križasti bolhač. Križasti bolhač je glavni škodljivec vodne kreše, saj se prehranjuje z njenimi listi in lahko resno oslabi rastline. V suhem in vročem vremenu ga lahko zatremo z uporabo pripravka iz namočenega tobaka ali preventivne uporabe sredstva za zaščito proti škodljivcem.
Vodna kreša dobro uspeva v bližini vodnih rastlin, kot so lokvanji, in v družbi drugih križnic, kot sta brokoli in glavnati ohrovt.
Razlika med vodno krešo in japonskim hrenom "Wasabi"
Japonski hren »wasabi« in vodna kreša sta si na videz podobni rastlini, vendar imata precej različne lastnosti. Wasabi izvira iz Japonske in spada v družino križnic, enako kot gorčica in hren, medtem ko vodna kreša raste v vlažnih, tekočih vodah po vsem svetu.
Pravi wasabi se uporablja kot močno pekoča začimba v japonski kulinariki, saj se iz njega pridobiva pasta iz korenike, medtem ko se vodna kreša uporablja kot sveža listnata zelenjava v solatah in sendvičih.
Uporaba vodne kreše v kozmetiki
Zaradi svojih antiseptičnih in protivnetnih lastnosti se vodna kreša uporablja tudi v negi kože in las. Sok vodne kreše pomaga pri aknah, spodbuja rast las in jih krepi. Uporablja se lahko tudi kot tonik za lase, saj preprečuje izpadanje las, spodbuja njihova rast in gostoto.