Specializirano državno tožilstvo je po opravljeni sodni preiskavi korupcijskih kaznivih dejanj, povezanih s preskakovanjem čakalnih vrst v UKC Ljubljana, vložilo obtožni akt zoper deset fizičnih in dve pravni osebi.
Pri dveh osebah je tožilstvo odstopilo od pregona, pri eni pa delno. Kriminalisti so namreč oktobra 2016 zaradi domnevnega preskakovanja vrst v zdravstvu izvedli več hišnih preiskav. Glavni osumljenec afere je bil skladiščnik v UKC Uroš Smiljić, ki so mu očitali, da je za plačilo ljudem urejal hitrejši dostop do operacij in terminov pri zdravnikih.
Postopek vložitve ovadbe in obtožnega akta
Po prijavi kaznivega dejanja oziroma vložitvi ovadbe policija razišče okoliščine dejanja. V primeru, ko državni tožilec zavrže ovadbo, ker spozna, da ni razlogov za uvedbo kazenskega postopka (na primer, ker dejanje ni kaznivo, ni utemeljenega suma ali iz drugih razlogov), mora o tem v osmih dneh obvestiti oškodovanca.
V takšnem primeru lahko obtožni akt na sodišče vloži oškodovanec, ki v postopku nastopa kot tožilec. Oškodovanec ima pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 30 dneh od prejema sporočila državnega tožilca.
Vse zadeve niso tako zahtevne, da bi se državni tožilec šele po preiskavi lahko odločil, ali bo vložil obtožnico ali odstopil od pregona. Če je stanje zadeve dovolj jasno, lahko državni tožilec po prejemu ovadbe vloži t. i. neposredno obtožnico brez preiskave.
Pravna podlaga in sodna praksa
Kadar je vložen obtožni akt oškodovanca kot tožilca v obliki obtožnice, sama okoliščina, da ni bil podan v obliki obtožnega predloga, ni toliko pomembna, da bi moralo prvostopenjsko sodišče zahtevati od oškodovanca kot tožilca, naj popravi obtožni akt po 3. odst. 76. čl. ZKP in odpravi formalno pomanjkljivost. V primeru, ko je optužni akt oštećenog kao tužioca u formi optužnice, a sadržisve potrebne elemente predvidjene propisom čl. 398. ZKP, okolnost što je isti trebalo da bude u formi optužnog predloga jer se krivični postupak za krivično delo iz čl. 119. st. 3. KZ pokreće optužnim predlogom, nije od takvog značaja da je bilo potrebno da prvostepeni sud poziva oštećenog kao tužioca da optužni akt uredi u smislu čl. 75. st. 3.
Sodišče prve stopnje je izvedlo obsežen dokazni postopek, v katerem je razjasnilo vsa odločilna dejstva. Na osnovi izvedenih dokazov, katerih vsebino je podrobno povzelo v obrazložitev sodbe, je pravilno ugotovilo, da je storitev obeh kaznivih dejanj obdolžencu dokazana in da je zanje tudi krivdno odgovoren. Obdolženčev zagovor, ki ga ponavlja v pritožbi, da je sklenil ustno pogodbo za dodatna dela, je bil ovržen z vsemi dokazi, izvedenimi v dokaznem postopku. Na osnovi tega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je vsebina računa, ki ga je dne 30. 4. 2013 v višini 26.990,00 EUR izdal U. M., lažna ter brez podlage in ne izkazuje resničnega poslovnega dogodka. Takšen račun pa je obdolženi odstopil družbi P. S. d.o.o. v izterjavo, čeprav je vedel, da je njegova vsebina lažna, s čimer je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditev ali uničenje poslovnih listin.
V fazi odločanja o uvedbi preiskave se ne presoja posameznih dokazov in se jih dokazno ne vrednoti v odnosu do obstoječe (davčne) zakonodaje. Ključna je ugotovitev utemeljenega suma. Takšna verjetnost se v tej fazi presoja z vidika sporočljivosti in preverljivosti odločilnih dejstev. Zato v fazi odločanja, ali naj se uvede preiskava, pri presoji utemeljenosti suma preiskovalni sodnik še ne more presojati in vrednotiti posameznih nasprotujočih dokazov, ker je to pridržano senatu, če pride do vložitve obtožnega akta.
Eno izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 240. člena KZ, ki je veljal v kritičnem času, je predstavljala uporaba lažne poslovne listine kot resnične. Pojem uporabe takšne listine se interpretira kot njeno dajanje v poslovni promet s pravnimi ali fizičnimi osebami. Za uresničitev tega zakonskega znaka zadošča že izročitev drugi fizični ali pravni osebi, saj je že na ta način listina spravljena v poslovni promet.
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidna vzročna zveza med obdolžencu očitanim preslepitvenim ravnanjem in nastankom škode za oškodovano banko. Za nastanek velike premoženjske škode banki v obravnavanem primeru ni bilo odločilno, da v času storitve kaznivega dejanja ni prišlo do premika premoženja od banke do obdolženčeve družbe, temveč je bilo odločilno, da banka ni mogla unovčiti zavarovanja kreditov v višini, ki jo je s podpisom specifikacij odprtih terjatev jamčil obdolženec. Obdolžencu se očita, da je zavajal banko ob izvajanju pogodb s podpisom specifikacij odprtih terjatev, ki so prikazovale bistveno višji skupni znesek teh terjatev od resničnega.
Pri presoji, ali ima kršitev, ki se očita delavcu, tudi vse znake kakšnega kaznivega dejanja, sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo poda delodajalec, pač pa je vezano na opis kršitve oziroma okoliščin, ki jo opredeljujejo. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno s tiskom, je pristojno sodišče, na katerega območju je bil spis natisnjen.
Pravice udeležencev v kazenskem postopku
Stranke, priče in drugi udeleženci v postopku imajo pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik. O pravici do prevajanja je treba te osebe poučiti; te se lahko odpovedo prevajanju, če znajo jezik, v katerem teče postopek.
Oseba, ki ji je vzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti. Če si osumljenec, ki mu je vzeta prostost, glede na svoje premoženjske razmere ne more zagotoviti zagovornika sam, mu ga na njegovo zahtevo in stroške države postavi policija, če je to v interesu pravičnosti.
Oškodovanec, oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec imajo pravico pregledovati spise in si ogledati dokazne predmete.
Če državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali če spozna, da ni podlage za pregon katerega izmed ovadenih udeležencev, mora to v osmih dneh sporočiti oškodovancu in ga poučiti, da lahko začne pregon sam.
Če državni tožilec umakne obtožnico na glavni obravnavi, mora oškodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne.
Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca, predsednik senata sodišča prve stopnje dovoli vrnitev v prejšnje stanje oškodovancu, ki je bil v redu povabljen kot priča ter iz opravičenih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo in tega pravočasno sporočiti sodišču, zaradi česar se je skladno s tretjem odstavkom 306. člena tega zakona štelo, da je umaknil predlog za pregon in je bila po začetku glavne obravnave izdana sodba, s katero je bila obtožba zavrnjena, če oškodovanec prosi za vrnitev v prejšnje stanje v osmih dneh po prejemu sodbe.
Če je obdolženec nem, gluh ali sicer nezmožen, da se sam uspešno brani, ali če teče zoper njega kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je v zakonu predpisana kazen tridesetih let zapora ali če je po 157. členu KZ-1 obsojen na kazen zapora daljšo od desetih let, mu mora predsednik sodišča postaviti zagovornika po uradni dolžnosti za nadaljnji potek kazenskega postopka do pravnomočnosti sodbe.