Uvod v visoki fižol
Visoki fižol spada med stročnice in je plezalka, ki potrebuje oporo za rast. Izvira iz Južne Amerike in se uvršča med metuljnice. Užitni so tako stroki kot semena, znana kot fižolova zrna, ki jih uživamo tako mlada kot suha. Poznamo rumeno stročje in zeleno stročje sorte.
Fižol je ena prvih vzgojenih rastlin, ki je že pred tisoč leti nudila številne prednosti. Zaradi obilnega pridelka semen različnih barv, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni, ter enostavne priprave pri kuhanju, je fižol postal nepogrešljiv del prehrane ljudi. Njegov pomen skozi zgodovino je v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, zaradi česar je dragocen kot hrana in kot seme za prihodnje rodove. Fižol je bil ključna hrana za številne civilizacije, saj zagotavlja ne le prehransko varnost, temveč tudi sposobnost prilagajanja različnim podnebnim razmeram, kar mu zagotavlja pomembno vlogo tako v sedanjosti kot v prihodnosti. Je najbolj razširjena stročnica v naši regiji, posajen v vrtovih in urbanih vrtičkih, celo v prostornih koritih, kjer s svojo vertikalno rastjo lahko zagotavlja tudi zasebnost na balkonu.
Čas in način sajenja visokega fižola
Visoki fižol, kot večina fižolov, je občutljiv na zmrzal in nizke temperature. V primerjavi z nizkimi sortami je še občutljivejši na nizke temperature tal, zato ga v povprečno toplih letih začnemo sejati na gredice po prvem maju. Sejemo ga lahko vse do srede junija.
Optimalen čas za sajenje fižola je, ko so temperature tal dosegle približno 10 do 12 °C in minejo spomladanske pozebe. V severnih regijah se priporoča setev konec aprila ali v začetku maja, možno pa je sejati tudi v juniju, da bi se izognili tveganju poznih zmrzali. V južnih regijah je setev lahko prej, celo mesec dni prej, glede na krajše obdobje izpostavljenosti potencialnim zmrzalim. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice.
Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal. Semena pred sajenjem lahko namočimo v mlačno vodo za največ 12 ur. Z namakanjem v vodni mešanici Kelp tonica (1,5 ml Kelp tonica in 1 L mlačne vode) za največ 2 uri lahko semena razkužimo pred rastlinskimi boleznimi in zaščitimo pred pticami in miškami.
Če imate težave z vrtnimi polži, si lahko predčasno, v začetku aprila, vzgojite sadike v lončkih. V lončke sejemo sredi aprila in jih maja presadimo na prosto. Te presajene sadike s koreninsko grudico so dobra alternativa za uspešno vzgojo visokega fižola.
Visok fižol sejemo 2 do 5 cm globoko v tla.
Opora za visoki fižol
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je opora, višje bo zrasel, tudi do 3 metre in višje. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol, najpogosteje leskov. Na Koroškem se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhove. Opora je lahko tudi v obliki navpičnih vrvic, spuščenih z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Nasad visokega fižola je bolj zračen in zdrav, če je posajen ob žičnici.
Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Pomembno je vedeti, da se fižol ovija desnosučno in ga je obvezno tako tudi oviti; levosučna ovijanja fižol ne sprejme.
Sadilna razdalja in setvena gostota
Za uspešno vzgojo in optimalen pridelek je ključna pravilna sadilna razdalja visokega fižola. Visok fižol se običajno seje v kupčke po pet semen.
- Razdalja med oporami: Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu.
- Število semen na oporo:
- Če mu za oporo namenimo lesene prekle, zadostuje okoli ene prekle od 6 do 10 zrn, odvisno od bujnosti sorte.
- Ob navpični vrvici sejemo med 4 do 6 semen. Navpične vrvice so na žičnico privezane od 15 do 20 cm narazen.
- Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol.
- Pri manj bujnih sortah sejemo do deset zrn na kol ali vrvico.
- Sajenje ob koruzi: Če fižol sadimo ob koruzo, pri bujnih sortah sejemo le tri do štiri zrna, pri manj bujnih pa do osem zrn.
- Razdalja med skupinami/vrstami: Skupine naj bodo narazen 1 meter. V vrsti naj bodo skupine narazen en meter, vrste pa vsaj dva metra.
Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si lahko pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. Nato luknjo zalijemo in vanjo posejemo določeno število semen. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.
Za štiričlansko družino se priporoča posejati približno 40 semen fižola.
Tla in gnojenje
Fižol potrebuje vlažna tla na polnem soncu. Zelo dobro uspeva tudi na peščeno ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste, zato tam dobimo manjši pridelek.
Fižol spada v botanično družino metuljnic, ki si s pomočjo bakterij na koreninah same obogatijo tla s hranilom dušikom iz zraka. Zato fižola običajno ni potrebno dognojevati z dušikom. Gredo, kjer bo rasel visok fižol, pred sajenjem skromno pognojimo z domačim zrelim kompostom ali kupljenim organskim gnojilom, vendar ne več kot 2 litre na kvadratni meter. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem ali mineralnim dušikom, saj s tem naredimo več škode kot koristi.
Visok fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste, predvsem pa listne žile še ostajajo zelene, gre za pomanjkanje magnezija. Rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih, in jim dodamo magnezijevo listno gnojilo v kombinaciji s fosforjem in kalijem. V rastni dobi pa ga je priporočljivo zalivati z morskimi algami, ki jih ponuja tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vrt, zlasti kadar je pomlad hladna.
Nega med rastjo
Skozi celotno rastno dobo je potrebno pri fižolu redno vzdrževati stalno vlago v tleh, saj s tem omogočamo lep in enakomeren razvoj strokov. Fižol potrebuje največ vlage in hranil med cvetenjem. Zalivanje je še posebej potrebno v času cvetenja; namakamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko. Paziti moramo, da ne zalivamo po listih in cvetovih, če je mogoče. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Tudi pazljivi moramo biti, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. V suhem in vročem vremenu je priporočljivo osipavanje stebel na približno 15 cm višine, ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm.
Fižol nam bo zelo hvaležen za zastirke, kot so listje ali slama, ki pomagajo ohranjati vlago v tleh in preprečujejo pregrevanje. Tudi rastoča buča odlično dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje. Vendar je na začetku potrebna previdnost zaradi polžev, saj se radi zadržujejo pod zastirko. Ko postavimo zastirko, rastline zavarujemo z naravnim varovalnim pripravkom proti polžem.
Dobri in slabi sosedje ter kolobarjenje
Za fižol velja, da se ga nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma, zato je pomemben štiriletni kolobar.
Med dobre sosede fižola spadajo:
- koruza in sončnica (visoki fižol se pogosto ovije okoli njiju)
- bučnice (buča se plazi spodaj in senči tla, čeprav je pridelek buč lahko manjši zaradi manj svetlobe)
- kumare, paradižnik
- solata, endivija, radič, motovilec
- kapusnice (brokoli, cvetača)
- krompir, zelena, rdeča pesa, blitva, špinača, repa, redkev, redkvica, kreša
Slabi sosedje fižola so:
- grah, bob
- paprika
- vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak)
Izzivi pri vzgoji (škodljivci in bolezni)
Pri vzgoji fižola se lahko soočamo z različnimi izzivi, od škodljivcev do bolezni.
Škodljivci
- Ličinke fižolove muhe: Pogosto so krive za objedene klične liste pri mladih rastlinicah, saj objedajo kaleča semena, če vznik traja predolgo zaradi nizkih temperatur. S hitrejšim vznikom v toplih dneh se tej težavi v veliki meri izognemo. Uporaba koprene v mesecu maju lahko prepreči poškodbe kalečih semen.
- Polži: Polži se pogosto pojavljajo v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli rastlin, za seboj puščajo sledove sluzi in lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam. Če imamo v vrtu polže, visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo.
- Črne listne uši: Te majhne žuželke se hranijo z rastlinskim sokom, kar lahko povzroči rumenenje, zvijanje in padanje listov ter oslabi rastlino. Če ob visok fižol sejemo kapucinke ali šetraj, bo imel manj težav z ušmi.
- Hrošček fižolarja: Ta škodljivec je nevaren tako na vrtu kot v shrambi. Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn, kar se opazi po drobnih luknjicah na zrnih.
Bolezni
Bolezni, ki se pogosto pojavljajo na fižolu, lahko pomembno vplivajo na pridelek in kakovost rastlin. Navadno so posledica slabega kolobarja in prevelike gostote sajenja.
- Mastna fižolova pegavost: Povzroča rjave ali črne lise na listih, kar lahko privede do propadanja rastlin.
- Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih, ki lahko oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek. Najpogosteje se rja pojavi na listih fižola, posejanega skupaj s koruzo, zlasti ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, ki lahko povzroči propadanje rastlin in zmanjša kakovost strokov.
- Bakterijska plesen: Ta bolezen povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov ter lahko povzroči resno škodo na nasadih fižola.
- Pepelasta plesen: Fižol kot večina vrtnin ni imun na pepelaste plesni.
Odpadanje cvetov
Zelo visoke temperature v poletnem času in suh vroč zrak so za fižol pogosto zelo neugodni, kar povzroča odpadanje cvetov in slabo oploditev. V vročem in suhem poletju, ko tudi nočne temperature ne padejo pod 30 °C, je oploditev zelo slaba, kar pomeni, da cvetovi odpadajo, plodov pa ni. Pomoči ni, saj samo zalivanje ne zadošča, kljub temu pa ga moramo zalivati, da ga ohranimo za čas, ko bodo temperature spet ugodnejše. Ta pojav je močnejši ob slabem kolobarju in pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili. Veliko sort visokega fižola je tudi občutljivih za dolžino dneva; v dolgem dnevu, posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo.
Fibromyalgia
Pobiranje in shranjevanje pridelka
Pobiranje fižola je ključen korak, ki zagotavlja obilen pridelek in podaljšuje rodnost rastline.
Pobiranje stročjega fižola
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem pa postopoma izgubijo svojo mehkobo in svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti. Stroke pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna. Nikoli ne obiramo fižola, kadar so rastline mokre, da ne bi širili bolezni.
Pobiranje fižola za zrnje
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Visoki fižol za zrnje se nabira takrat, ko se stroki na rastlini posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Zrnje fižola pa obiramo, ko so stroki polni in nabrekli.
Shranjevanje
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Zamrzovanje fižola doseže preprečevanje nastajanja hrošča fižolarja. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta. Suho zrnje v shrambi skladiščimo dobro leto. Sveže zrnje v voščeni zrelosti shranimo v hladilnik za teden ali dva, lahko ga tudi zamrznemo za obdobje dobrega pol leta.