Visok fižol je izjemno priljubljena in razširjena vrtnina v domačih vrtovih, cenjena tako zaradi svojih užitnih strokov in zrn kot tudi zaradi svoje vertikalne rasti, ki omogoča pridelavo celo v manjših prostorih ali kot dekorativni element na balkonih. Spada med stročnice in izvira iz Južne Amerike. Kot plezalka, ki sodi v družino metuljnic, fižol potrebuje ustrezno oporo za optimalno rast in razvoj.
Značilnosti visokega fižola
Visok fižol je ena izmed prvih vzgojenih rastlin, ki so jo ljudje cenili že tisočletja nazaj. Njegov pomen je bil skozi zgodovino ključen, saj je zagotavljal prehransko varnost zahvaljujoč odpornim, drobnim zrnom, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let. Je odličen vir rastlinskih beljakovin z esencialnimi aminokislinami in ima izjemne prehranske vrednosti ter odličen okus.
- Užitni deli: Užitni so stroki in semena (fižolova zrna), ki jih uživamo tako mlada kakor suha.
- Sorte: Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte. Poleg tega se sorte glede na dolžino rastne dobe do zrelosti delijo na zelo zgodnje (60-75 dni), zgodnje (75-90 dni), srednje zgodnje (85-105 dni), pozne (100-115 dni) in zelo pozne (več kot 115 dni).
- Rast: Fižol je plezalka, ki potrebuje oporo in lahko zraste do 3 metre in višje.
- Prehrana: Stroki fižola so bogati z vitaminom K, C, B kompleksom, manganom, bakrom ter so odličen vir beljakovin in vlaknin. Pomagajo lahko znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale.
Optimalen čas in način sajenja visokega fižola
Kdaj sejemo in sadimo
Sajenje visokega fižola ni zahtevno, enako velja za njegovo vzgojo. Visok fižol je občutljivejši na nizke temperature tal, zato je za uspešno kaljenje potrebna toplejša zemlja. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice.
- V povprečno toplih letih začnemo visoki fižol sejati na gredice po prvem maju.
- Sejemo ga lahko vse do srede junija.
- Tla naj bodo ogreta vsaj na 10 °C.
- V zadnjih letih lahko vzgojimo tudi sadike s koreninsko grudo; datumi za setev sadik so tri tedne prej, nekje v začetku aprila. Te sadike presadimo na prosto v maju.
Priprava semena
Za zagotovitev boljšega vznika in zaščite semen se priporoča priprava pred sajenjem:
- Semena fižola lahko namočimo v vodno mešanico Kelp tonica (1,5 ml Kelp tonica in 1 L mlačne vode) za največ 2 uri. S tem semena razkužimo pred rastlinskimi boleznimi in jih zaščitimo pred pticami in miškami.
- Semena fižola lahko za največ 12 ur namočimo tudi v vodo.
- Na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo niso opazili nobene razlike.
- Kalčki se pojavijo 7 do 10 dni po setvi, v hladnejših pogojih pa lahko ta postopek traja do 22 dni.
Priprava tal
Za uspešno vzgojo fižola je potrebno poskrbeti za rodovitna tla, ki so bogata z organsko maso. Najboljša temperatura za sajenje in vzgojo navadnega fižola je od 16 do 30 °C, najnižja temperatura pa je 12 °C.
- Dobro pognojena tla z veliko količino organske mase zagotavljamo z Neem cake, ekološkim organskim gnojilom brez karence, ki deluje podobno kot insekticid. Preprečuje prisotnost uši in mravelj okoli fižola.
- Tla za sajenje fižola potrebujejo vlažna tla na polnem soncu. Zelo dobro uspeva tudi na peščeno ilovnatih tleh.
- Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, raste slabše, zato tam dobimo manjši pridelek.
- Pred sajenjem gredice pognojite z zrelim kompostom (za visoke sorte do 2 l na kvadratni meter), nikoli pa ne gnojite s svežim hlevskim gnojem.
Setvena razdalja in opora
Visok fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra, lahko tudi do 3 metre in višje. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.
- Klasična opora: Najpogosteje se uporabljajo leseni koli (leskovi ali smrekovi sušice/vrhovi). Opora je lahko tudi v obliki vrvic, spuščenih z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah.
- Postavitev opore: Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla.
- Sajenje: Okoli vsake opore (kol ali vrvica) izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm.
- Število semen: V vsako luknjo posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri. Pri manj bujnih do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn.
- Razdalje: Skupine naj bodo narazen 1 meter, vrste pa vsaj dva.
- Dosejevanje: Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Nega visokega fižola med rastjo
Zalivanje in vlaga
Visok fižol potrebuje visoko zračno vlago in obilo vlage v tleh. Fižol potrebuje največ vlage in hranil med cvetenjem. Če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša.
- Namakamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko, nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče.
- Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši, prav tako moramo biti pazljivi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč.
- Visok fižol izdatno zalivamo v vročem poletju, saj tako izboljšamo oploditev.
- Za krepitev rastlin v suši občasno lahko zemlji za zalivanje dodamo pripravek Bio Plantella Vita.
Osipanje, pletje in zastirka
- Zelo priporočljivo je osipavanje rastlin, še posebej v suhem in vročem vremenu. Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, stebla osipamo na približno 15 cm višine.
- Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla.
- Fižol bo zelo hvaležen za zastirke, le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev. Če imamo v vrtu polže, visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo.
- Tla zastremo z listjem ali s slamo, kar pomaga ohranjati vlago in preprečuje pregrevanje.
- Rastoča buča, posajena poleg, prav tako dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Gnojenje
Metuljnice, v katere spada fižol, si s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah same obogatijo tla z dušikom iz zraka, zato fižola ni potrebno intenzivno gnojiti.
- Visokim sortam in turškemu fižolu lahko dodamo nekaj komposta, a ne več kot 2 l na kvadratni meter.
- Nikakor ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker s tem naredimo več škode kakor koristi.
- Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem listne žile še ostajajo zelene, rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij. Dodajamo tudi magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem.
- Oskrbo rastlin s hranili spodbudimo z rednim okopavanjem tal.
Ovijanje vitic
Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Pomembno je vedeti, da se ovija desnosučno, zato ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.
Težave pri vzgoji visokega fižola: bolezni in škodljivci
Pri vzgoji fižola se lahko srečamo z različnimi izzivi, ki vplivajo na pridelek in kakovost. Pomembno je poznavanje sorte in redna nega.
Splopšne težave
- Suh in vroč zrak poleti je pogosto zelo neugoden za fižol. V vročem in suhem poletju, ko tudi nočne temperature ne padejo pod 30°C, je oploditev zelo slaba, kar pomeni, da cvetovi odpadajo, plodov pa ni. Pomoči ni, saj samo zalivanje ne zadošča, kljub temu pa ga moramo zalivati, da ga ohranimo za čas, ko bodo temperature spet ugodnejše.
- Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva. V dolgem dnevu, še posebej če je zelo vroče, ne zacvetijo. Zato ne smemo biti nestrpni in pričakovati prvega pridelka vedno julija.
- Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, cvetovi se ne morejo oploditi. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili.
- Surovi zrel fižol je strupen.
- Fižola nikoli ne obiramo, če so rastline mokre, saj tako širimo bolezni.
Škodljivci
- Bramor: Tekne semenom fižola, posajenim direktno na vrt.
- Polži: Pogosto se pojavljajo v vlažnih pogojih, hranijo se z listi in stebli rastlin, za seboj pustijo sledove sluzi. Lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam.
- Ličinke fižolove koreninske muhe: Kaleča semena lahko poškodujejo ali objedajo kalčke, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.
- Črne listne uši in pršice: Listne uši so majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom, kar povzroča rumenenje, zvijanje in padanje listov ter oslabi rastlino. Pršice so bolj pogoste v poletnem času.
- Hrošček fižolarja: Je hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot tudi na vrtu; njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn.
Bolezni
Fižol kot večina vrtnin ni imun na pepelaste plesni. Bolezni so navadno posledica slabega kolobarja, pomembna je tudi dovolj velika medvrstna razdalja in setev zdravega semena.
- Mastna fižolova pegavost: Povzroča rjave ali črne lise na listih, kar lahko privede do propadanja rastlin.
- Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih, ki lahko oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek. Najpogosteje se pojavi na listih, zlasti na fižolu, posejanem skupaj s koruzo, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, ki lahko povzroči propadanje rastlin in zmanjša kakovost strokov.
- Bakterijska plesen: Povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov ter lahko povzroči resno škodo na nasadih fižola.
Preprečevanje in zaščita
- Predčasno v začetku aprila si vzgojite sadike v lončkih, če imate težave z vrtnimi polži.
- Priprava zemlje z Neem cake gnojilom (polovica čajne žličke na mesec, posuta okoli sadike fižola) lahko skoraj popolnoma odpravi napade uši in polžev. Od leta 2012 se pri nas doma s škodljivci, ki bi napadali fižol, ubadamo zelo redko.
- Če ob visok fižol sejemo kapucinke ali šetraj, bo imel manj težav z ušmi.
- Proti polžem lahko uporabimo sredstvo Polži STOP, ki vsebuje naravne sestavine, ki jih odbijajo in krepi rastline.
- Črne listne uši odpravimo z naravnim sredstvom proti listnim ušem Škodljivci STOP, ki vsebuje rastlinske izvlečke in povečuje odpornost rastlin.
- Za preprečevanje in zaščito rastlin pred boleznimi uporabimo sredstvo Bolezni STOP.
- Z namočenimi listi rabarbare lahko zatiramo listne uši in ostale škodljivce (kilogram listov namočimo v 5 l vode, kuhamo 10 min, ohladimo ter uporabimo).
- Za zdrav pridelek vzdržujemo štiriletni kolobar, primerno razdaljo med rastlinami in sejemo zdravo seme.
Spravilo in shranjevanje visokega fižola
Redno nabiranje strokov spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo. Nabiranje semena se najpogosteje lotimo, ko se začne poletje približevati jeseni.
Stroki (mladi)
- Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra.
- Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej.
- Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek.
- S postopnim pobiranjem imamo stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem pa postopoma izgubijo svojo mehkobo in svežino.
- Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo.
Zrnje (suho)
- Visok fižol za zrnje se nabira takrat, ko se stroki na rastlini posušijo.
- Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
- Zrela in suha zrna shranimo v kozarce. Zamrzovanje suhega fižola preprečuje nastanek hroščka fižolarja. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
- Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Zrnje (mlado/voščena zrelost)
- Pridelek zrnja v voščeni zrelosti pobiramo večkrat in postopoma.
- Sveže zrnje v voščeni zrelosti shranimo v hladilnik za teden ali dva, lahko ga tudi zamrznemo za obdobje dobrega pol leta.
Po spravilu
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah, fižolove korenine predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Zakaj visokega fižola običajno ne sadimo v avgustu in kaj namesto tega
Čeprav je tema članka visok fižol, ki se sadi v avgustu, je pomembno poudariti, da je visok fižol občutljiv na nizke temperature tal in se običajno seje od začetka maja do sredine junija. Avgusta so dnevi že krajši in temperature se začnejo nižati, kar ni optimalno za visok fižol, ki potrebuje daljše toplo obdobje za rast in razvoj.
Avgust pa je kljub temu zelo pomemben mesec za vrtnarje, saj je to čas za pripravo na jesenski in zimski pridelek. Takrat je smiselno razmisliti, kaj posejati in posaditi, da bo zelenjava na naših mizah tudi kasneje.
Kaj sejemo avgusta
V avgustu lahko sejemo različne vrtnine, ki bodo obrodile v jeseni in pozimi:
- Nizek fižol: Agronomka Miša Pušenjak navaja, da lahko nizek stročji fižol sejemo celo do konca avgusta, nizkega za pridelavo zrnja pa do začetka avgusta. Sorte, kot so »Berggold«, »Cannelino«, »Maxi« in »Dior« za stročje, ter »Borlotto lingua di fuoco nano« za zrnje, so primerne. Sejemo ga lahko na gredice, kjer smo pobrali krompir ali zgodnje zelje, nikakor pa ne na gredice, kjer smo že imeli stročnice (bob, grah).
- Grah: Nizke sorte, npr. »mali provansalec« in »Kelvedon«.
- Korenovke: Rdeča pesa, črna redkev (sejemo vsaka dva tedna), podzemna koleraba, repa, redkvica. Črne redkve ne sejemo med ali za kapusnicami.
- Kapusnice: Zgodnje sorte zelja, ohrovta in cvetače.
- Korenček in peteršilj: Oba bosta dobro prezimila. Pri korenčku dobro prezimi sorta »Nantes«, zgodnji sorti »pariški« in »Kuroda« pa sta primerni za jesensko pobiranje.
- Listnate zelenjave: Špinača (npr. »Butterfly«, »Matador«, sejemo ob visok fižol ali pod paradižnik), blitva, rukola (tudi pod paradižnik), kitajsko zelje (bolje v začetku avgusta). Kitajska listna zelenjava, ki dobro prenaša mraz in jo pobiramo preko cele zime.
- Čebula: Sorta »majski srebrnjak«, ki jo bomo spomladi uživali kot mlado čebulo.
- Solatnice: Poletne, spomladansko-jesenske sorte solat ter solato za jesenske in zimske dni. Mednje spadajo mehkolistna »Majska kraljica«, krhkolistna »Catalogna«, Ljubljanska ledenka, berivka, Tržaški solatnik, zimske solate »Nansen« ali »Posavka«, zimske sorte radiča »Verona«, domač »solkanski« radič in radič »Grumolo«.
- Motovilec: Slovenske avtohtone sorte »Ljubljanski« in »Žlicar« ali večji »holandski«. Motovilcu ne ugaja sončna pripeka, zato ga lahko s setvijo še malo počakamo, seveda pa ga sejemo v senco visokega fižola, pod papriko ali med paradižnik. Motovilec bolje kali na svetlem, zato ga le pritisnemo v tla in ga ne pokrivamo.
Kaj sadimo avgusta (sadike)
Zaradi vročih avgustovskih dni je pogosto bolj preprosto in uspešneje saditi sadike namesto sejanja semen. Najbolje je saditi proti večeru, ko vročina popusti.
- Kapusnice: Cvetačo, brokoli in kitajsko zelje (zgodnejše sorte), brstični in kodrasti ohrovt, zgodnje zelje. Cvetačo in brokoli lahko sadimo ob visok fižol.
- Por: Zimski por, ki ga bomo pobirali preko cele zime.
- Korenovke: Koromač oz. sladki komarček, japonska redkev (daikon), nadzemna kolerabica Konan.
- Bučke in kumare: Grmičaste bučke in kumare (če smo julija sejali v lončke, jih avgusta presadimo).
- Jagode: Posadimo jih na sončno, dobro pognojeno gredo in jih zastremo z zastirko.
- Solatnice: Endivijo (npr. sorta »Eskariol«) in prezimni radič (npr. »Verona«, »Luisa«).
Pomembnost zelenega gnojenja
Zelo pomembno je, da gredice niso nikoli prazne. S tem se najbolje ohrani biotska pestrost v njih, zemlja pa ni gola in je zaščitena pred zunanjimi dejavniki. Ko z gredic poberemo pridelke, je priporočljivo sejati rastline za zeleno gnojenje. To bo zagotovilo rahla tla, polna humusa in organske snovi, kar bo dobra rodna zemlja za pomladne setve.
Dodajanje zelenega gnojenja je še posebej pomembno, če zemljo gnojite samo s peletiranimi gnojili, ki ne ustvarjajo dovolj humusa v tleh. Hkrati pa te rastline učinkovito zavirajo rast semenskih plevelov, nekatere pa tudi omejijo število talnih škodljivcev.
Vrste rastlin za zeleno gnojenje
- Neprezimne rastline: Facelija in ajda. Prenehajo z vegetacijo ob močnejšem mrazu. Rastejo hitro in razvijejo veliko zelene mase, ki jo v najbujnejši rasti vdelamo v tla. Ajda hitro kali, raste in dobro prekrije tla, z njo se učinkovito znebimo semenskega plevela.
- Rastline z globokimi in razvejanimi koreninami: Bela gorjušica in oljna redkev zrahljajo tla bolje od vsakega orodja. Uporabne so tudi, če imate težave s strunami.
- Prezimne rastline: Lucerna, črna, bela detelja. Ostanejo na vrtu vse do pomladi (aprila), nato jih vdelamo v zemljo, da se ohranijo vsa hranila.