Krompir (Solanum tuberosum) je danes četrta najpomembnejša kulturna rastlina po količini predelane hrane na svetu in bistvena sestavina številnih kuhinj. Njegov izvor sega na območje Andov v Južni Ameriki, kjer je bil udomačen pred približno 8 tisoč leti na jugu današnjega Peruja in skrajnem severozahodu Bolivije. V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb, sprva pa so ga imeli za okrasno rastlino. V splošni prehrani evropskega naroda se je začel uporabljati šele 200 let pozneje, ko se je iz kolonialnih držav ob Atlantskem oceanu počasi širil po stari celini. Na slovenska tla naj bi prišel v času Habsburške monarhije, ko je Marija Terezija leta 1767 izdala ukaz o sajenju krompirja. Njegova nizka cena in vpliv na zmanjšanje lakote sta pripomogla k širokemu sprejetju, kljub začetnemu odporu kmetov.
Krompir velja za zelo nasitno in tudi precej zdravo jed, pretežno sestavljeno iz vode in ogljikovih hidratov v obliki škroba. Poleg tega je odličen vir železa, kalija, fosforja, bakra, vitaminov C in B6 ter drugih pomembnih mineralov. Gre za nepredelano, cenovno in lokacijsko izjemno dostopno živilo ter nepogrešljivo sestavino na jedilniku vsakega gospodinjstva.
Po drugi strani pa sladki krompir ali batata (Ipomoea batatas) botanično spada v družino slakovk (Convolvulaceae) in ni v sorodu z navadnim krompirjem, niti ga ne uvrščamo v družino razhudnikovk (Solanaceae). Tudi sladki krompir izvira iz tropskih krajev in potrebuje povsem drugačne pogoje za rast in shranjevanje. Krištof Kolumb ga je prinesel v Španijo pod imenom "zemeljsko zlato", sprva pa so sladki krompir predstavljali vrtnarji v svojih ponudbah balkonskih zasaditev.
Sorte Navadnega Krompirja v Sloveniji
Danes je v svetu znanih prek 3 tisoč sort krompirja, v Sloveniji pa naj bi jih sadili in prodajali okrog 200. Sorte krompirja se ločijo predvsem po teksturi, vsebnosti škroba, barvi kožice in mesa ter nenazadnje po prehranski uporabnosti v kuhinji. Barva krompirja, bodisi bele, rumene, rožnate, vijolične ali rdeče, nima vpliva na prehransko vrednost, je pa pomembna za kulinarično uporabo.
Kulinarični Tipi Krompirja
Jedilno kakovost krompirja določajo posamezne lastnosti sort, kot so razkuhavanje, čvrstost, moknatost, vlažnost, struktura in zrnatost ali finost mesa. Po teh lastnostih, ki jih imajo olupljeni in kuhani gomolji, se sorte razvrščajo v štiri glavne kulinarične tipe (A, B, C, D) in vmesne tipe (AB, BC). Osnovna podlaga za razvrstitev krompirjev v kakovostne tipe je vsebnost škroba oziroma suhe snovi.
- TIP A - Čvrst krompir: Načeloma najbolj primeren za solate, pa tudi za pečenje skupaj z mesom, paprikaše in narastke. Gomolji so čvrsti, se ne razkuhajo, po kuhanju ostane meso čvrsto, voskasto, struktura mesa je celovita in čvrsta, meso pa vlažno in praviloma drobnozrnato in fino. Ima najnižjo vsebnost škroba.
- TIP B - Delno čvrst, delno moknat krompir: Primeren za raznovrstno uporabo, kot so kuhanje, cvrenje in praženje. Zaradi zadostne količine suhe snovi so sorte tipa B primerne tudi za pripravo ocvrtega krompirčka. Gomolji so precej čvrsti, delno moknati in imajo srednje čvrsto strukturo ter razmeroma drobnozrnato teksturo mesa.
- TIP C - Moknat krompir: Velja za precej moknat krompir z veliko škroba, ki se srednje ali precej razkuha. Meso je suho, rahle strukture in dokaj grobozrnate teksture. Sem uvrščamo sorte za pripravo pirejev, kroketov, svaljkov, cmokov in krompirjevih test, prav tako pa tudi posebne sorte za predelavo v pomfrit ali čips, ki niso primerne za kuhanje, saj v vreli vodi razpadejo.
- TIP D - Zelo moknat krompir: Krompirji za predelavo v škrob, ki se zelo razkuhajo, njihovo meso pa je grobo zrnato, izrazito moknato in suho. V Sloveniji se redko prideluje.
- TIP AB - Vsestransko uporaben: Kombinacija lastnosti tipov A in B, primeren za solate, pečenje in praženje.
- TIP BC - Za praženje, pire in cvrtje: Kombinacija lastnosti tipov B in C.
Za kakovost in uporabnost krompirja v kuhinji je pomemben predvsem delež škroba v gomolju - vrste z večjo vsebnostjo škroba so bolj primerne za pečenje, tiste z nižjo pa za kuhanje.
Razdelitev Sort Glede na Čas Zorenja
Sorte krompirja se delijo tudi glede na čas zorenja, kar vpliva na njihovo primernost za pridelavo in skladiščenje. Med zgodnjimi in poznejšimi sortami so precej velike razlike v potrebah po vodi, hranilih in času rasti. V vrtovih se priporoča pridelava zelo zgodnjih do zgodnjih sort, ki lažje pobegnejo glavnim boleznim krompirja, kot sta krompirjeva plesen in črna listna pegavost.
Zgodnje in Zelo Zgodnje Sorte
Zgodnje sorte pobiramo ob koncu pomladi ali zgodaj poleti, že konec maja, junija in julija. Lahko jih nakalimo in pokrijemo s prekrivkami za še zgodnejši pridelek. Med pogoste in priljubljene zgodnje sorte v Sloveniji spadajo:
- Adora (rumene barve): Tipičen predstavnik krompirja, ki pri kuhanju ohrani čvrsto strukturo, se ne razkuha in je zato vsestransko uporaben.
- Anuschka: Odlična in zelo kakovostna sorta tipa AB za pridelavo prvega pridelka.
- Bellarosa: Odličen krompir za kuhanje in pečenje, stabilne barve, z nekoliko globljimi očesi. Za popolno zrelost potrebuje približno 75 dni. Tvori gomolje z rdečo lupino in svetlejšim rumenim mesom, ki tehtajo med 120-210 g. Odlična za praženje in pečenje.
- Jaerla: Zelo zgodnja sorta, še posebej primerna za pridelavo mladega krompirja. Je izjemno odporen na zmrzal in dobro prenaša sušna obdobja. Gomolj je velik, ovalne oblike z rumeno lupino in svetlo rumenim mesom. Še posebej okusen je pečen v pečici ali pripravljen v solati.
- KIS Blegoš: Nova zgodnja slovenska sorta odlične jedilne kakovosti, z dovolj visoko sušino (21 %). Široko uporabna v kuhinji, primerna še posebno za kuhanje, pečenje in praženje.
- KIS Slavnik (Slavnik): Slovenska sorta, primerna za zelo zgodnjo pridelavo mladega krompirja v vrtovih ali na poljih. V ugodnih pogojih dozori že v 60 dneh. Tvori majhno število velikih, enotnih, ovalnih gomoljev z rumeno gladko kožico in svetlo rumenim mesom.
- Kleopatra: Izjemno vzdržljiva in odporna na neugodne rastne razmere, pogosto se uživa kot mladi krompir. Ima velike, ovalne gomolje z gladko rdečo lupino in svetlorumenim mesom. Primerna je za kuhanje, pečenje in cvrtje.
- Marabel: V Sloveniji je postal najbolj priljubljena zgodnja sorta.
- Nöstling: Zgodnja sorta, odlične jedilne kakovosti, primerna za pečenje, kuhanje ter praženje.
- Red Scarlet: Zgodnja sorta z dolgimi, ovalnimi gomolji, rdečo kožico in rumenim mesom. Izvira iz Turčije. Pobiramo ga približno 70 dni po sajenju. Idealna za kuhanje, pečenje in dušenje.
- Med zgodnjimi in srednje zgodnjimi sortami je zagotovo najbolj slasten tudi kifeljčar, pa tudi slovenski kresnik, jana, marisbard in ulster sceptre. Vsestransko uporabne so še sorte z rumenim mesom riviera, vesna, primula in arinda.
Srednje do Pozne Sorte
Srednje pozne in pozne sorte so po obliki večje, imajo debelejšo lupino in so primerne za ozimnico, saj se lahko obdržijo vse do pomladi. Poznejše sorte praviloma potrebujejo več vode, hranil in daljši čas za rast in jih običajno ne nakalimo in pokrijemo, ker se ne gre za zgoden izkop pridelka, ki bo septembra. V to skupino običajno sodijo tipi z večjo vsebnostjo škroba, ki se hitreje razkuhajo in so zato najbolj primerni za pireje.
- Bernina: Sorta s čvrstim mesom tipa AB za pridelavo debelih gomoljev ozimnice, ki se odlično skladišči.
- Bintje: Stara, zelo priljubljena in kakovostna sorta krompirja, ki izvira iz Nizozemske. Ima ovalne podolgovate gomolje, bledo rumeno kožico in svetlo rumeno meso. Primerna je za kuhanje, pečenje in cvrtje, še posebej za pripravo pomfrija in čipsa. Je enostavna za gojenje in odporna na mehanske poškodbe.
- Desiree: Srednje pozna sorta, idealna za ozimnico. Ima velike, rahlo podolgovate ovalne gomolje z rdečo kožico in svetlo rumenim mesom. Je najbolj znan med krompirji z rdečo lupino, primeren pa je tako za kuhanje, pečenje in cvrtje, še posebej pa za pireje, njoke, krokete in ocvrtke. Je precej odporna na sušo.
- Jelly: Vsestransko uporaben kakovosten krompir za ozimnico, odličen za pomfrit.
- KIS Kokra: Rodovitna srednje zgodnja sorta, primerna za ozimnico.
- KIS Mangart: Nova sodobna pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti, z normalno sušino mesa okrog 21 %.
- KIS Sora: Odličen čvrst in večnamenski jedilni krompir, primeren za kuhanje, pečenje in za pripravo odlične krompirjeve solate.
- KIS Tamar: Nova pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti, sušina mesa je srednja (19 %).
- KIS Vipava: Razmeroma čvrst jedilni krompir z vijoličasto kožico, ki se med kuhanjem razbarva v belo.
- Red Fantasy: Srednje zgodnja sorta za pridelavo ozimnice, zelo široko uporabna v kuhinji.
- Supernova: Srednje zgodnja sorta, odlične jedilne kakovosti z okroglo ovalnimi gomolji.
- Med Slovenci je zelo priljubljena večnamenska slovenska sorta cvetnik, ki jo prepoznamo po svetlo rdeči kožici ter belem mesu. Med srednje poznimi je znana še rumenomesni sante, ki je zaradi odpornosti proti bolezni zelo primeren za ekološko pridelavo.
V Sloveniji se redko pridelujejo najpoznejše sorte za predelavo v škrob, saj nimamo predelovalne industrije. Tudi pridelava poznih sort za jedilni krompir ni priporočljiva, ker so lahko težave z boleznimi in poznim izkopom jeseni, ko je pogosto slabo vreme.
Kakovostni Kriteriji Krompirja
Kakovostni kriteriji krompirja vključujejo barvo kožice in barvo mesa, ki sta pomembni zunanji kakovostni kategoriji. V preteklosti smo Slovenci veljali za ljubitelje belomesnatih sort, danes pa ga je rumeno meso dohitelo in v številnih pokrajinah celo prehitelo. Modne so tudi sorte z rdečim in vijoličastim mesom, ki se po kuhanju praviloma ne razbarvajo. Največ povpraševanja je po pravilno oblikovanih gomoljih okrogle do ovalne oblike, veliko manj smo navdušeni nad izrazito podolgovatim krompirjem. Kožica gomoljev mora biti čim bolj gladka, da jo je možno oprati ali v nekaterih primerih celo polirati. Sodobne sorte v večini primerov odgovarjajo vsem vizualnim kakovostnim merilom, morajo pa biti tudi notranje zelo kakovostne in uporabne v kuhinji. Notranja kakovost vključuje tudi odsotnost napak, kot so različna obarvanja mesa, zelenenje, steklavost mesa, modrice v mesu, votlo srce ali rjave pege v mesu, ki motijo potrošnika ob sami pripravi hrane.
Sladki Krompir (Batata)
Botanična Uvrstitev in Izvor
Sladki krompir ali batata (Ipomoea batatas) je rastlina, ki izvira iz tropskih predelov Južne Amerike in botanično spada v družino slakovk (Convolvulaceae). Za razliko od navadnega krompirja ni del družine razhudnikovk. Krištof Kolumb ga je prinesel v Španijo pod imenom "zemeljsko zlato". Posamezna rastlina oblikuje 5 do 10 podolgovatih gomoljev, ki so na sredini najdebelejši, na koncih pa zoženi, njihova končna masa pa lahko doseže tudi en kilogram.
Hranilna Vrednost in Zdravilne Učinkovine
Sladki krompir je izjemno bogat vir hranil in zdravilnih učinkovin. Gomolji so bogati z ogljikovimi hidrati, betakarotenom (provitaminom A), vitaminom C, vitaminom B6 in E ter minerali, kot so kalij, kalcij, magnezij, jod, cink in železo. Vsebuje tudi vlaknine, polifenole, flavonoide, beljakovine in antioksidante. V 100 g sladkega krompirja se nahaja približno 331 mg kalija, 54 mg fosforja, 35 mg kalcija, 18 mg magnezija, 0,80 mg železa, 0,30 mg cinka, 0,65 mcg selena, 25 mg vitamina C, 1,80 mg vitamina B in 0,28 mg vitamina E.
S sladkim krompirjem vnesemo 2,5-krat več vitaminov in kalorij kot z navadnim krompirjem, pri čemer 200 g batate vsebuje toliko betakarotena kot 5 kg brokolija. Visoka vsebnost karotena daje gomoljem značilno oranžno barvo in je pomembna za vid, zdravje kože, sluznic ter imunski sistem. V lupini sladkega krompirja je prisotna snov cajapo, ki po naravni poti znižuje holesterol in sladkor v krvi ter ugodno deluje na organizem, zaradi česar je primeren tudi za prehrano diabetikov.
Kuhan sladki krompir ima nižji glikemični indeks (44) v primerjavi s kuhanim belim krompirjem (66), kar pomeni, da povzroči počasnejši porast glukoze v krvi. Uporablja se lahko tudi kot čaj proti sladkorni bolezni ali v kombinaciji z limono in meliso za razkisanje organizma. En gomolj težak približno 25 dag že zadošča za dnevni vnos vitaminov in mineralov za odraslo osebo. Na Japonskem, na območju Kagawa, uživajo batato v glavnem v sveži obliki in ljudje na tem območju nimajo težav z anemijo, povišanim krvnim tlakom ali s sladkorno boleznijo tipa 2.
Sorte Sladkega Krompirja
Sorte sladkega krompirja se razlikujejo po barvi lupine (rumena, oranžna, rdeča, vijolična ali sivo-bela), barvi mesa (bela, rumena, rdečkasta ali oranžna, lila, vijolična), teksturi (mehka in vlažna, suha in čvrsta), obliki (široka do zožena) in okusu (zmerno do precej sladki).
Najbolj okusne in bogate z antioksidanti ter drugimi koristnimi bioaktivnimi snovmi so oranžne, rumene in vijolične sorte sladkega krompirja. Oranžne in vijolične sorte sladkega krompirja vsebujejo več antioksidantov in so običajno tudi bolj okusne. V Sloveniji so dale najboljše rezultate sorti MC'GARLET in VIJOLA.
Med priljubljenimi in posebnimi sortami so tudi:
- Beauregard (95 dni): Lupina svetlo-roza ali medena, suho oranžno meso, ravnomerna oblika gomolja. Precej dober pridelek z velikimi gomolji, primeren za skladiščenje.
- O’Henry (100 dni): Z edinstvenim okusom, ki spominja na orehe in med. Meso je zlate barve, sploh ni žilavo, a malce bolj suho. V času peke preplavi kuhinjo z mamljivim vonjem toplega medu.
- Vijoličen sladki krompir (cca 100 dni): Fascinantna nova, še neobjavljena sorta sladkega krompirja z vijolično kožo in vlažnim vijoličnim mesom.
- Covington: Novejša sorta, ki je bila dobro sprejeta s strani pridelovalcev in predstavlja kar 90 % pridelka sladkega krompirja v Severni Karolini.
- Frazier White (90 dni): Dedna sorta z belo lupino in zelo sladkim okusom.
- Georgia Jet (90 dni): Roza/rdeča lupina, oranžno meso. Omogoča zgodnje pobiranje in bogat pridelek.
Gojitev Sladkega Krompirja
Sladki krompir je izrazito poletna rastlina, ki zahteva tople pogoje in veliko sonca. Je občutljiv na mraz. Uspešna pridelava je mogoča le na dvignjenih gredicah, prekritih s črno folijo in z vzpostavljenim kapljičnim sistemom namakanja, saj rastlina oblikuje dolge vreže s stoloni in bi se na neprekriti zemlji hitro ukoreninila na številnih mestih, kar bi povzročilo le številne drobne gomolje.
Priprava Sadik
Z vzgojo sadik začnemo mesec ali dva pred sajenjem na prosto, običajno konec marca ali v začetku aprila. Uporabimo ekološke gomolje, ki niso bili tretirani proti brstenju, ali lastne gomolje pretekle sezone, ki so se najbolje skladiščili. Izberemo čvrste, nepoškodovane primerke. Iz enega gomolja lahko dobimo med 5 do 10 poganjkov (sadik).
- Gomolje do polovice namočimo v vodo, tako da jih po sredini nabodemo z najmanj 3 zobotrebci in jih postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C.
- V dveh tednih se bodo pojavili brsti vijoličnih barv, ki se v roku 30 dni razvijejo v zelene poganjke, visoke 5 do 10 cm, ki na pogled spominjajo na slak.
- Ko poganjki zrastejo, jih ločimo od gomolja tako, da jih odtrgamo tik nad mestom izrašanja (navadno se ob tem odtrga tudi manjši del gomolja okoli baze poganjka, kar ni nič narobe).
- Poganjke nato potaknemo vsakega v svojo srednjo sadilno enoto s substratom (npr. COMPO Sana zemlja za setev in zelišča), kjer razvijajo svoj koreninski sistem ves maj.
Matičnih gomoljev ne zavržemo, saj lahko še naprej razvijajo manjše poganjke. Sadike utrjujemo skupaj s plodovkami, vendar jih na prosto presadimo kasneje, ko so nočne temperature že višje od 10 °C, običajno konec maja ali v začetku junija, ko so rastline visoke najmanj 20 cm. Minimalne dnevne temperature so med 20 in 27 °C, minimalne nočne pa med 17 in 18 °C. Optimalna dnevna temperatura med rastno dobo je med 18 in 27 °C, nočna pa med 13 in 18 °C. Rastline prenehajo z rastjo pri 15 °C.
Priprava Grede
Sladki krompir za razvoj debelih gomoljev potrebuje rahla, globoka, humusna in odcedna tla s pH vrednostjo med 4,5 in 7. Rastline razvijejo klobuk in razvejan koreninski sistem do globine 0,75 - 0,90 m. Pripravimo posebno gredo, visoko vsaj 20 cm, kjer bo čim bolj debelil svoje gomolje. Lahko jo kombiniramo z mivko v spodnjih plasteh in kompostno zastirko na vrhu. Obarvanost stebel je različne barve, od svetlo zelene do škrlatne, kar je odvisno od genotipa.
Ker je sladki krompir hrana tudi voluharju, je pri pripravi grede dobro razmišljati o preventivi. Za zaščito pridelka je idealna kovinska mreža na dnu grede. Ob sajenju se priporoča tudi potrositi Soil Tonic G (200 g/10 m2) v izogib prisotnosti voluharjev in strun.
Sajenje in Nega
Sadike sladkega krompirja sadimo na medvrstne razdalje 1,20 m x 0,50 m, ali v eno vrsto po sredini gredice na razdalji 30 cm med rastlinami. S tem se zagotovi dovolj prostora za bujno razrast nadzemnega dela, ki se plazi po tleh in preraste celo gredo.
Površino ob sadikah (levo in desno od vrste) takoj zastremo s kartonom, papirjem ali agrotekstilom. Z zastirko zadržujemo vlago v tleh, nimamo težav s pletjem ter preprečimo, da bi se rastlina ukoreninjala iz nadzemnega dela, kar spodbuja debelejše gomolje pri glavnih koreninah. Zastirko je potrebno na začetku dobro obtežiti, da je ne odpihne veter.
Prvi teden po presaditvi sadike redno zalivamo, dokler se dobro ne ukoreninijo. Nato zalivamo po potrebi, pogosteje le v res sušnem poletju. Potreben je 3 do 5 leten kolobar, pri čemer se pridelava sladkega krompirja priporoča po pridelavi žita. Po sladkem krompirju pa ne smemo saditi koruze, prosa, fižola, sirka, sezama ali kikirikija.
Namakanje
Rastline sladkega krompirja so občutljive na sušo v prvih 50-60 dneh po sajenju, ko se oblikujejo gomolji. Potrebujejo od 600 do 1000 mm vode v fazah ukoreninjenja po presajanju in v fazah debeljenja gomoljev. Ključno je uravnoteženo namakanje, saj preveč namočena tla vodijo do manjših, deformiranih in razpokanih gomoljev z grobo lupino.
Škodljivci in Bolezni
Sladki krompir je lahko občutljiv na različne bolezni in škodljivce, kot so virusne bolezni, črna noga, fuzarijska uvelost, alternarijska pegavost, strune, voluharji, bela muha, pršice, polži, plesni pesni črvi, metulji, nematode in ličinke metuljev. Gosta kovinska mreža na dnu grede in morebitna protitočna mreža nad gredico, obtežena po celem robu, lahko pomagata pri zaščiti pred voluharji in bramorji.
Spravilo in Skladiščenje
Spravilo sladkega krompirja običajno poteka od meseca septembra do meseca oktobra, vedno pred prvo zmrzaljo. Gomolji dozorijo po 100 do 120 dneh po sajenju. Zrelost prepoznamo po belem soku, ki se pocedi iz prerezanega gomolja. Najprej potrgamo in odstranimo vse zelene poganjke, nato previdno izkopljemo gomolje, najbolje z rokami.
Za optimalno skladiščenje je pomembno upoštevati posebne pogoje:
- Po spravilu gomolje teden dni hranimo na 25 °C.
- Nato jih ves čas skladiščimo pri temperaturi med 13 in 16 °C ter pri 85-90 % relativni zračni vlagi. V takih pogojih ga lahko skladiščimo do 6 mesecev.
- Ne shranjujemo jih v hladilniku ali hladnem prostoru (pod 10 °C), saj meso ob hladu počrni in prične gniti.
Povprečen pridelek na rastlino je 3 kg, na hektar pa od 20 do 25 ton, pri čemer posamezni gomolji lahko dosežejo težo tudi do 1 kg in več.
Kulinarična Uporaba Sladkega Krompirja
Sladki krompir se lahko na številne načine pripravlja v kulinariki: pečemo ga, kuhamo, pražimo ali uživamo v sveži obliki. Kuhan je za naše zdravje bolj koristen kot pečen. Odličen je za pripravo juh, kruha, potic, namazov in celo marmelade. Užitni so tudi mladi brsti in listi sladkega krompirja, ki se lahko pripravljajo kot špinača.
Pred pripravo je potrebno gomolje dobro oprati in skrtačiti, lahko jih pripravljamo neolupljene ali pa jih olupimo. Pri pripravi je pomembno biti pozoren pri dodajanju maščobe, saj sladki krompir le-te ne mara; po želji jo dodamo na koncu. Sveže narezane gomolje lahko tudi sušimo v krhljih in jih nato zmeljemo v moko.
Večji gomolj operemo pod tekočo vodo in ga damo kuhati v mrzlo vodo. Pri približno 90 °C ga kuhamo približno pol ure oziroma dokler se ne zmehča. Sladki krompir je priljubljen kot priloga k jedem iz mesa ali zelenjave, kot osnova za izjemno zdrave in okusne slane namaze. Če v pire dodamo sladke začimbe (npr. cimet, limonin sok ali naribano limonino lupinico, ingver), lahko pripravimo tudi palačinke. Lahko pa ga tudi zamrznemo in pojemo kot sladoled. Pire lahko dodajamo namesto jajc tudi v moko pri pripravi testa za rezance, kruh in celo potice. Dobro oprane in posušene drobne gomolje lahko z dodatkom različnih začimb (npr. rožmarinom) tudi spečemo v pečici ali v ponvi. Solimo čisto na koncu. V Ameriki sladki krompir tudi pražijo v glazuri iz masla in rjavega sladkorja ter pomarančnega soka, pripravljajo pikantne pudinge ali ga kandirajo.
Izbira in Skladiščenje Krompirja
Ne glede na vrsto je pri izbiri krompirja dobro upoštevati nekaj ključnih stvari: izberemo takšnega, ki je težak in zelo čvrst, s čisto kožo in le nekaj očesi. Izogibamo se gomoljem z večjimi madeži, razpokami ali zarezami. Nikar ne posegamo po krompirju, ki ima del gomolja obarvan v zelenkast odtenek, saj je bil preveč izpostavljen svetlobi in je sprostil preveč solanina - toksina, zaradi katerega lahko zbolimo.
Kupljen navaden krompir hranimo neopranega na zraku, v temnem in hladnem prostoru, na temperaturi med 10 in 18 °C. Za sladki krompir pa veljajo posebna navodila za skladiščenje, kot so opisana v zgornjem poglavju.