Uvod v Visoki Fižol
Fižol (Phaseolus vulgaris) izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice oziroma stročnice. Upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura, saj je prišel v naše kraje kmalu po tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo. Užitni deli rastline so stroki in semena, ki jih poznamo kot fižolova zrna. Zrna uživamo tako mlada kakor suha. Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte.
Priprava na Setev
Potrebe in Optimalni Čas Setve
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel, tudi do 3 metre in višje. Ker je visoki fižol bolj toploljubna rastlina, ga sejemo, ko preneha nevarnost slan, običajno v prvi polovici maja. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice, zato ga ne sejemo prehitro. Datumi za setev sadik, ki jih bomo presadili na prosto s koreninsko grudico, so tri tedne prej, nekje v začetku aprila.
Postavitev Opor in Razporeditev Gred
Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol. Najpogosteje so koli leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oziroma vrhovi. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah.
Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v dveh vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.
Setev Semen
Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri. Pri manj bujnih sortah do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Pomembno je poznavanje sorte. Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo. Na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo niso opazili nobene razlike. Pokrivanje grede z vrtno kopreno zaradi opore ni praktično. Če pa kole postavimo naknadno, je lahko v maju celotna greda pokrita s kopreno.
Nega in Rast Visokega Fižola
Sosedske Rastline in Kolobarjenje
Ob fižolu uspešno rastejo koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu. Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo lahko izkoristimo za spomladansko solato. Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo, saj korenine fižola obogatijo tla z dušikom, ki je dragocen vir za zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Zalivanje in Gnojenje
Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali s slamo. Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Gredo, kjer bo rasel visok fižol, skromno pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik. V rastni dobi pa ga je priporočljivo zalivati z morskimi algami, ki jih ponuja tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vrt. To je zlasti pomembno, kadar je pomlad hladna.
Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem, da listne žile še ostajajo zelene, gre za pomanjkanje magnezija. Rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih, in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij oziroma Plantella magnezijevo listno gnojilo. Nikakor pa ne dognojujemo z mineralnim dušikom, saj fižol sam veže dušik iz ozračja. Dodajanje dušika je koristno v kombinaciji s fosforjem in kalijem.
Zalivanje je posebno potrebno v času cvetenja. Namakamo do globine 20 cm, vendar ne zalivamo po listih in cvetovih. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Tla je priporočljivo zalivati dvakrat tedensko. Za krepitev rastlin v suši zemljo občasno zalivamo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita.
Pomoč pri Rasti in Zaščita
Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija. Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel. Rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in poskrbimo, da se zemlja med namakanjem ne zbije preveč. Fižol lahko tudi zastiramo z organsko zastirko, le na začetku ne hitimo, da se izognemo težavam s polži. Ko postavimo zastirko, rastline zavarujemo z naravnim varovalnim pripravkom Bio Plantella Gel proti polžem.
Izzivi in Rešitve pri Gojenju
Škodljivci
Tako kot pri nizkem, imamo tudi pri visokem fižolu vrsto različnih izzivov. Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav. Na listih se lahko pojavijo črne uši, ki jih lahko zatiramo z naravnim insekticidom iz piretrina, pripravljenim za takojšnjo uporabo.
Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot tudi na vrtu. Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn, njihovo prisotnost pa opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic.
Bolezni
Najnevarnejša bolezen fižola je antraknoza. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi. Za preprečevanje bolezni je ključna velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena in izogibanje obiranju fižola, kadar so rastline mokre, da ne bi širili bolezni.
Težave s Cvetenjem in Oploditvijo
V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost. Oplodnja je še slabša ob pomanjkanju vode in visoki temperaturi. Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva in posebej, če je še zelo vroče, ne zacvetijo. Zaradi vseh teh dejavnikov je prvega pridelka pričakovati vedno julija, saj se v teh pogojih ne morejo oploditi.
Žetev in Skladiščenje
Nabiranje Strok in Zrnja
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem pa postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti. Stroke fižola pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna. Zrnje fižola pa obiramo, ko so stroki polni in nabrekli.
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Nikoli ne obiramo fižola, kadar so rastline mokre, da ne bi širili bolezni.
Priprava Tal po Žetvi in Skladiščenje
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Shranjujemo ga enako kot nizki fižol. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce (za ozimnico). Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Znane Sorte Visokega Fižola
Izbira plezajočih in visečih rastlin, ki dobro uspevajo v posodah in nas poleti razveselijo s cvetovi, je zelo pestra. Pri pestri izbiri vrtnin, ki jih želimo vzgajati v vrtu, nam lahko prav kmalu začne primanjkovati prostora. K sreči so nekatere tako visoke, plazeče ali ovijajoče se, da jih lahko z oporo dvignemo v zrak. Med priljubljenimi sortami visokega fižola so:
- Fižol Barianec: Visok, srednje zgodnji in bujno rastoč fižol.
- Fižol Borlotto Lingua di Fuoco: Visok, srednje zgodni in bujno rastoč fižol. Stroki so rdeče beli, marmorirani, z rdeče belimi marmoriranimi semeni.
- Fižol Klemen: Visok fižol z zelenimi ploščatimi stroki. Uživa se stroke in zrnje (okroglo, sivo modre barve).
- Fižol Neckargold: Visoki fižol, ki bogato obrodi z mehkimi stroki. Je srednje pozna, zelo rodna sorta. Uživamo rumene, mesnate okrogle stroke, lahko pa tudi belo zrnje.
- Fižol Tetovec Kiro: Srednje pozni, visoki fižol za zrnje. Seme je veliko, ledvičaste oblike in bele barve. Odličen za kuhane jedi (pasulj).