Domača kokoš (Gallus gallus domesticus) je ena najpomembnejših in najbolj razširjenih domačih živali na svetu. Izvira iz predelov jugovzhodne Azije, kjer naj bi jo udomačili že v 6. tisočletju pr. n. št. Danes je znanih več kot 100 kurjih pasem, ki jih gojijo predvsem za meso in jajca. Zaradi nizke cene in razširjenosti je kokoš eden od ključnih virov beljakovin v svetovni prehrani.
Poreklo in Udomačitev Domače Kokoši
Še nedavno so znanstveniki menili, da je domača kokoš potomka rdeče pragozdne kokoši (Gallus gallus), ki živi v severovzhodni Indiji, Indokini in na Sumatri. V južni in jugovzhodni Aziji živijo še tri druge vrste divjih kur. Kokoš so najprej udomačili v njeni domovini, od tam pa se je razširila v dve smeri: proti severovzhodu na Kitajsko in Japonsko, proti zahodu pa v Egipt in Malo Azijo. Od tam je prišla v Rusijo, Južno Evropo in k nam, nato pa še v Srednjo Evropo ter severne evropske dežele. Američani so dobili domačo kuro kmalu po odkritju Amerike iz Evrope.
Novejše genetske raziskave so na osnovi gena za rumeno kožo dokazale hibriden izvor domače kokoši. Tako naj bi po udomačitvi rdeče pragozdne kokoši prišlo do križanja s sivo pragozdno kokošjo (Gallus sonneratii).
Genetika Barve Kože
Pri kokoših ločimo rumeno in belo barvo kože. Večina pasem domače kokoši ima rumeno kožo, kar je najopazneje na nogah, le redke pasme in izvorna rdeča pragozdna kokoš pa imajo bele noge. Barvo določata dominantni alel W*W (bela) in recesivni alel W*Y (rumena). Tako imajo kokoši z genotipom W*W/W*W ali W*W/W*Y belo kožo, tiste z genotipom W*Y/W*Y pa rumeno. Alel W*Y inhibira izločanje encima beta-karoten hidrogenaze 2, katerega naloga je razgradnja rumeno obarvanih karotenoidov na brezbarvne apokarotenoide. Žival dobi karotenoide s hrano, ki jo zaužije, od gena za barvo kože pa je odvisno, ali se bodo karotenoidi nalagali v koži.
Fizične Značilnosti Domače Kokoši
Domača kokoš (moški je petelin, ženska kura ali kokoš, mladiči so piščanci, kastriran petelin pa kopun) ima maso od 1,5 do 5 kilogramov, odvisno od pasme. Pri živalih iste pasme je petelin težji, tudi do enega kilograma, od kokoši. Pri domačih kokoših je izražen spolni dimorfizem. Telo kokoši pokriva prožna koža.
Posebnost rodu Gallus je rdeč greben, ki je lahko različnih oblik. Golena in prsti pri večini pasem niso porasli s perjem. Stopalo kokoši je anisodaktilno, kar pomeni, da ima štiri prste. Trije prsti so obrnjeni naprej, en pa nazaj. Obstajajo tudi pasme s petimi prsti; pri teh sta nazaj obrnjena dva prsta. Pri odraslih petelinih zadnji prst imenujemo tudi ostroga.
Gospodarski Pomen
Kokoši gojijo predvsem zaradi mesa (pitovni proizvodni tip) in jajc (nesnice). Po podatkih FAO za leto 2009 je na svetu 18,6 milijarde kokoši. Za primerjavo, v istem letu so po svetu gojili 1,2 milijarde rac, 357 milijonov gosi, 458 milijonov puranov, 1,4 milijarde glav goveda, 1 milijardo ovac in 942 milijonov prašičev. Perutnina in jajca (večinoma kokošji proizvodi) so na svetovni ravni (podatki za 2007) prispevali 4,4 in 2,6 grama proteinov na osebo na dan.
Slovenski Križanci Domače Kokoši
V večjih kmetijskih obratih za prirejo mesa in jajc uporabljajo križance čistih linij oziroma hibride. Tudi v Sloveniji je pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete potekala selekcija domačih kokoši, namenjenih za križanje. Ti križanci so nastali z različnimi križanji in so po obliki in namenu podobni ameriškim pasmam. Nekateri imajo trikotno, drugi pa valjasto obliko trupa, kar kaže na kombinirane proizvodne lastnosti.
Primeri slovenskih križancev:
- Prelux-Č (črni prelux): Je križanec med slovensko grahasto kokošjo in slovenskim rjavim petelinom.
- Prelux-G (grahasti prelux): Ta križanec je nastal z združitvijo slovenske rjave kokoši in slovenskega grahastega petelina, zato so piščanci grahasti. Je dobra nesnica, namenjena za rejo na domačih dvoriščih.
- Prelux-R (rjavi prelux): Gre za križanec med slovenskimi srebrnimi kokoši in slovenskimi rjavimi petelini. Piščanci so obarvani prav nasprotno, z rjavimi jarčkami in belimi petelinčki. Izvalijo se tako imenovani 'avtoseks' piščanci, saj se spola po takoj izvalitvi ločita po barvi.
- Prelux-BRO: Je večpasemski križanec, namenjen pitanju. Piščance obeh spolov pitajo do starosti 42 dni, ko dosežejo maso skoraj dva kilograma.
Življenjski Cikel Kokoši
Kokoši so očarljiva bitja, ki v svojem življenju gredo skozi več faz. Povprečna starost kokoši je približno štiri leta, je pa življenjska doba odvisna od pasme in predvsem od pogojev vzreje. Če ima perutnina vse, kar potrebuje, lahko živi tudi do deset let.
Od Jajca do Piščanca
Življenjska pot kokoši se začne v jajcu. Jajce se inkubira približno 21 dni. V tem obdobju je treba skrbno spremljati temperaturo in vlažnost, da se zagotovi pravilen razvoj zarodka. Ko se kokoši izvalijo, je piščanec popolnoma odvisen od materine nege. Potrebuje toplo okolje, ki mu ga zagotavlja kokoš pod peruti, in redno hranjenje. V prvih tednih življenja pride do hitre rasti in razvoja piščanca.
Odrasla Kokoš in Nesnost
Kokoš postane odrasla, ko znese prvo jajce. Takrat že lahko govorimo o kokoši kot nesnici. Spolno zrelost doseže okoli 20. tedna življenja, vendar se to lahko razlikuje glede na pasmo. Prva jajčeca so lahko manjša in nepravilna, vendar se bo sčasoma proizvodnja izboljšala in stabilizirala. V najbolj produktivnem obdobju, to je v prvem letu nesnosti, lahko kokoš znese do eno jajce na dan. Na odlaganje jajc lahko vplivajo različni dejavniki, kot so osvetlitev, kakovost krme, genetska predispozicija in sezona. S staranjem kokoši njena proizvodnja jajc upada. V večini primerov odrasla kokoš nesnica nese dve do tri leta.
Življenjski cikel piščanca | Življenjski cikel piščanca | Znanost za otroke!
Zanimivost: Sprememba Spola
Zaradi večjih hormonskih sprememb se včasih zgodi, da nekatere kokoši spremenijo svojo naravo in se začnejo obnašati kot petelin. Piščanec gre skozi veliko različnih obdobij v svojem življenju, od izvalitve do starosti. S pravilno nego, vključno s kakovostno hrano, dovolj prostora in primernimi pogoji, mu boste pomagali do dolgega in srečnega življenja.