Gorenjka, slovenska blagovna znamka čokolade, letos praznuje že 93 let in ima nedvomno velik pomen za slovenski trg. Je prepoznavna blagovna znamka čokolad z največjim tržnim deležem pri roladah na slovenskem trgu, poleg tega pa se ponaša z vodilno pozicijo pri temnih in riževih čokoladah ter z drugim mestom pri mlečnih čokoladah.
Skupno Gorenjka na slovenskem trgu dosega 25 % tržni delež na področju rolad in 11 % tržni delež na področju čokolad. Letno izdelajo 1600 ton čokolade in 600 ton rolad, za kar porabijo 250 ton kakavove mase, 200 ton kakavovega masla in 90 ton celih lešnikov.
Zgodovina in razvoj
Začetki v Lescah (1922)
Zgodba o Gorenjki se je začela leta 1922, ko je Adolf Zavrtanik v Dobrilovi hiši v Lescah odprl prvo proizvodnjo čokolade pri nas. Zavrtanik, zamejski Slovenec iz Trsta, je skupaj z ženo Gemmo in petimi otroki pred fašizmom leta 1921 pobegnil v Kraljevino Jugoslavijo. Najprej so se naselili na Bledu, leto pozneje pa so se preselili v Lesce k družini Dobrila, kjer so v spodnjih prostorih stanovanja začeli izdelovati čokolado.
Očitno iznajdljiv Zavrtanik je iz tulcev topovskih granat izdelal valjčni stroj za drobljenje kakavove mase, ki so jo mehčali z lesenim tolkalom. Sprva so čokolado izdelovali kar v delavnici v nekdanjem hlevu. Njihove prve čokolade so bile majhne in različnih oblik, med drugim ribice in srčki, ki so jih prodajali v trgovinah in po sejmih.
Družinsko podjetje je skupaj z družinskimi člani zaposlovalo do sedem delavcev. Že v tistih časih so uporabljali najkakovostnejše surovine z vsega sveta.
Širitev in modernizacija
Sredi 30. let so proizvodnjo razširili. Leta 1928 so Zavrtaniki s prihodki in prodajo premoženja v Trstu zgradili novo tovarno v Lescah s prvimi sodobnimi stroji. Preden so izdelovanje čokolade prevzeli stroji, so Gorenjkine čokolade izdelovali ročno. Da bi zagotovili enako količino lešnikov v vseh 300-gramskih čokoladah, so v Gorenjki iznajdljivo izumili zanesljiv način odmerjanja.
Med drugo svetovno vojno je tovarna delovala okrnjeno, po njej pa je bila leta 1946 nacionalizirana brez odškodnine.
Povojno obdobje in izvoz
Leta 1948 je bilo ustanovljeno podjetje Gorenjska tovarna čokolade. Že leta 1953 so prvič v svoji povojni zgodovini začeli izvažati čokolado, in sicer 2000 kilogramov mlečne čokolade v London. Leta 1958 je podjetje dobilo svoje ime Gorenjka, ki je nastalo s spontano združitvijo besed "Gorenjska tovarna čokolade". Leta 1981 so bile prve čokolade prodane v Kuvajt.
Tudi v povojnem pomanjkanju surovin se je Zavrtanik znova izkazal, proizvodnjo je vzpostavil predvsem z maščobnimi nadomestki. Pomanjkanje je v teh letih vodilo tudi v izdelavo napolitank. Podobno so v 80. letih zaradi pomanjkanja surovin začeli v Gorenjki izdelovati čokolade z rozinami, arancini, koruznimi kosmiči, rižem in celo čokolade brez čokolade, pri katerih so rjavo barvo dosegli z rožičevo moko.
V šestdesetih letih, ko je bila zgrajena pekarna v Lescah, so začeli pod znamko Pecivo Triglav peči industrijsko pecivo iz biskvitnega testa. Tovarna je v osemdesetih letih pridobila nove proizvodne prostore za industrijo peciva in tovarno čokolade.
Lastništvo in moderni izzivi
Leta 1964 se je Gorenjka pridružila tovarni Šumi v Ljubljani, pet let pozneje pa se je Šumi pridružil Žitu. V začetku 70. let je Žito postalo del Tovarne sladkorja in kvasovk. Gorenjka je pod okriljem Skupine Žito predstavljala 10 % vrednost celotne prodaje Skupine Žito, pri čemer 15 % prodaje ustvarijo na tujih trgih. Glavni izvozni trgi Gorenjke so Madžarska, Nemčija, Makedonija, Norveška in Kanada.
Izvirni greh prodaje Gorenjke in Šumija sega v leto 2013, ko je vlada Alenke Bratušek pripravila seznam 15 podjetij v državni lasti, namenjenih za prodajo. Na tem seznamu je bilo tudi Žito, katerega večinski delež so leta 2015 prodali hrvaški Podravki. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar opozarja, da je od takrat Gorenjka stagnirala: "Nov lastnik je desetletje izčrpaval to blagovno znamko, tako z vidika marketinške pozicije kot z vidika položaja na trgu, tako da to je v bistvu en tak žalosten konec. S takimi močnimi blagovnimi nacionalnimi znamkami se enostavno ne dela tako."
Julija 2019 je Žito sporočilo, da podjetji Šumi in Gorenjka prodaja bosanskemu poslovnežu Rusmirju Hrviću, solastniku AS Holdinga. Delavce naj bi premestili v novoustanovljeno podjetje Šumi Gorenjka d.o.o. Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti zaposlenih in proizvodnje. Hrvić je izjavil, da gre za dolgoročno partnerstvo, ki temelji na spoštovanju tradicije, obnovi in rasti. Cilj je nadaljnji razvoj blagovnih znamk, tehnološka modernizacija in širitev na nova tržišča ob ohranjanju prepoznavne kakovosti.
Biserka Mandelc Mertelj, vnukinja ustanovitelja Gorenjke Adolfa Zavrtanika, meni, da bo Gorenjka sčasoma ugasnila in poudarja, da pretekli oblastniki do podjetja in družine niso imeli spoštovanja. Sindikalist Jaka Šilak in Aleš Kuhar opozarjata, da je slovenska živilska industrija skoraj v celoti v tujih rokah. Od desetih največjih podjetij živilske industrije v Sloveniji je sedem podjetij v tuji lasti, večinoma v lasti hrvaškega kapitala.
Filozofija in izdelki
Kakovost in tradicija
Gorenjka je edina prava slovenska čokolada, saj celoten postopek proizvodnje, vključno z najpomembnejšo fazo - izdelavo čokoladne mase po lastni recepturi - poteka v tovarni v Lescah. Gorenjkin pozicijski slogan "polna vsega dobrega" nosi dvojno sporočilo, ki temelji na kakovosti njenih izdelkov, narejenih iz kakovostnih, skrbno izbranih sestavin in na osnovi dolgoletnih izkušenj v razvoju in tehnologiji čokoladnih izdelkov. Lastno recepturo za čokolado negujejo že od leta 1922, pri čemer jo stalno nadgrajujejo in plemenitijo. Vedno ostajajo zavezani kriterijem visoke kakovosti izdelkov, pazljivo izbirajo najboljše surovine - najžlahtnejši kakav, najkakovostnejše in primerno pražene lešnike.
Nekateri menijo, da je Gorenjka najslabša čokolada, vendar strokovnjaki poudarjajo njeno kakovost, zlasti pri čokoladah Mistica z 75 % kakava in temni žlahtni Gorenjki z 70 % kakava. Kot primerjavo navajajo Milko, ki naj bi imela največ sladkorja in le malo kakava, medtem ko Lindt s 90 % kakava ponuja odlično čokolado za zdravje srca.
Široka ponudba
Gorenjka s svojo široko ponudbo zadovolji še tako zahtevnega sladokusca, saj poleg mlečnih čokolad z različnimi dodatki ponuja še temne čokolade, mini rolade in rezine, riževe čokolade in izdelke za kuhanje. Na trgu danes ponuja več kot 100 čokoladnih izdelkov, med katerimi je približno 80 čokolad raznolikih okusov in velikosti ter približno 20 izdelkov biskvitnega peciva.
Trenutno ima Gorenjka vodilno mesto na področju temne in jedilne čokolade na slovenskem tržišču. Tovarna iz Lesc slovi tudi po temni čokoladi Mistica z različnimi dodatki ter jedilni čokoladi Chef za peko.
Čokoladni trendi in inovacije
Čokoladni trendi se danes gibljejo v smeri razvoja temnih čokolad z dodatki, ki so polne antioksidantov. Na tem področju Gorenjka v Sloveniji narekuje trende z linijo temnih čokolad Mistica Classic in Mistica Wellness. Gorenjkino vodilo je, da s skrbno izbranimi okusi in naravnimi sestavinami omogoča sladkanje s poudarkom na pestrih gurmanskih užitkih. Kot edini na domačem trgu so razvili lastno recepturo za izdelavo temne čokolade. Gre za izdelke, namenjene ljubiteljem prave čokolade, saj vsebujejo le najbolj kakovosten kakav, ki ga odlikujeta blag, rahlo trpek okus in uravnotežena aroma. Čokolade Mistica Wellness so tudi priročen prigrizek, ki nas lahko spremlja v hitrem tempu vsakdanjega življenja.
Trend prodaje se obrača predvsem v smeri temnih in riževih čokolad. Smernice se namreč gibljejo proti razvoju temnih čokolad s funkcionalnimi dodatki z antioksidanti. "Ljudje želijo jesti malo manj sladke čokolade z dodatki," je razložila direktorica podjetja Alenka Košir.
V zadnjih letih je bila prenovljena podoba Gorenjke Chef, prenovljena pa je bila tudi temna čokolada Gorenjka Mistica, ki je dobila nove okuse.
Embalaža in vizualna identiteta
Gorenjka se zaveda, da je embalaža veliko več kot le zaščita izdelka. Pri oblikovanju sledijo rdeči niti znamke - njeni barvni kodi (rdeči barvi) in elementom, ki so že stoletje nosilci blagovne znamke. Na Gorenjkine embalaže se je po več desetletjih ob 90. obletnici in vizualni prenovi čokolad Gorenjka vrnila tudi legendarna punčka v narodni noši, ki je že od nekdaj prepoznavni znak kakovostne čokolade iz osrčja Gorenjske.
Decembrski praznični čas se Gorenjka vsako leto odene v praznično podobo, ki preoblikuje izbrane izdelke iz linij čokolade in biskvitnega peciva v darilo za vsakogar. Embalaža Gorenjke za posebne priložnosti se je uvrstila med finaliste nagrade REGPAK 2018 v kategoriji embalaž slaščic. Njihova praznična podoba z rdečimi barvami in različnimi prazničnimi motivi, med katerimi je posebej izstopal tradicionalni gorenjski nagelj, je pustila poseben vtis. Ob letošnji obletnici so izdali posebni seriji jedilne čokolade in čokolade v prahu v retro videzu.
Gorenjka in biskvitno pecivo
Poleg okusne čokolade so paradni konj Gorenjkine proizvodnje tudi rolade. Podjetje dosega največji, kar četrtinski tržni delež na področju rolad v Sloveniji. Gorenjkine rolade so, prav tako kot čokolada, ustvarjene po lastni recepturi in ekspertizi, narejene v slovenski tovarni, pri njihovi proizvodnji pa ne uporabljajo umetnih barvil. Peka peciva in biskvitnega testa sega globoko v zgodovino Gorenjke. Kot prvi v takratni Jugoslaviji so namreč z njihovo proizvodnjo začeli leta 1968. Družini Gorenjka se je nedavno pridružila nova mini rolada z okusom pomaranče in čokolade. Ima posebej mehko biskvitno testo, polnjeno s pomarančno in čokoladno kremo, oblito s kakavom in posuto z arancini.
Družbena odgovornost in promocija
Partnerstvo s Festivalom čokolade Radovljica
Gorenjka je že vrsto let eden največjih pokroviteljev Festivala čokolade v Radovljici, največjega čokoladnega dogodka v Sloveniji. Na Gorenjkinem razstavnem prostoru lahko obiskovalci spoznajo in okušajo široko paleto okusov Gorenjkinih čokolad, posebej pa je predstavljena linija temnih čokolad Mistica Wellness.
Gorenjka vsako leto na festivalu predstavi tudi Gorenjko velikanko, najtežjo čokolado v Sloveniji, katere teža ponazarja obletnico ustanovitve blagovne znamke. Leta 2015 je imela 93 kilogramov, leta 2019 pa kar 97 kilogramov. Ta slastna mlečna čokolada ima 30 % delež kakava in vsebuje 34 kilogramov skrbno izbranih lešnikov. Mojstri čokoladno poslastico vlijejo v posebej izdelan model za čokolado, lešnike pa ročno razporedijo po celotni površini. Ko se ohlajeno čokolado izlušči iz modela, sledi postopek natančne dekoracije, za katero poskrbijo izkušene Gorenjkine slaščičarke.
Podrobnosti o Gorenjki velikanki (primer za 97. obletnico):
- Teža: 97 kg
- Sestava: 63 kg mlečne čokolade (30 % delež kakava) in 34 kg celih praženih lešnikov iz Turčije
- Dimenzije: dolžina 2,5 metra, širina 1 meter, debelina 3,5 centimetra
V času Festivala čokolade je za čokomane odprta tudi Gorenjkina prodajalna Hlebček v Lescah, kjer je na voljo največja izbira Gorenjkinih čokolad.
Dobrodelnost in podpora dogodkom
Gorenjka poleg dobrodelnih dogodkov razveseljuje tudi obiskovalce številnih glasbenih in športnih prireditev. Kot podpornica muzikala Briljantina je sladkala poslušalce in mlade nadarjene igralce. Čokoladno poslastico so si radi privoščili tudi igralci ob napornih vajah. Gorenjka je popestrila tudi dogajanje na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Zmagovalna poljska ekipa ekipnega dela tekmovanja se je poleg zmage še posebej razveselila Gorenjke velikanke, saj so prejeli kar sedem kilogramov težko okusno mlečno čokolado s celimi lešniki.
Gorenjka je sodelovala tudi na dogodku Največja Lions sladica, ki je potekal 25. maja 2019 na Stritarjevi ulici v Ljubljani. Lions klub forum Ljubljana je v sodelovanju z Gorenjko organiziral ta dobrodelni dogodek za zbiranje sredstev v dobrodelne namene. Na dogodku je bila predstavljena mega različica rolade Gorenjka z okusom pomaranče in čokolade.