Brokoli in skuta: Od vzgoje do zdravih receptov

Brokoli (znanstveno ime Brassica oleracea var. italica) je rastlina, ki se uživa kot zelenjava in tako kot cvetača spada v družino križnic. Na prvi pogled je podoben cvetači, le da je glava običajno temno zelena. Glavo iz cvetov, ki spominja na drevesno krošnjo, obkrožajo listi, ki pa glave ne prekrivajo tako kot pri cvetači, zato se cvetovi obarvajo zeleno. Steblo brokolija je običajno precej debelo.

Vzgoja brokolija: Od setve do pobiranja

Vzgoja brokolija na vrtu je najuspešnejša spomladi in jeseni, saj takrat tvori večja socvetja kot v poletnem času. Civilizacije Perzije in Kitajske so gojile brokoli že pred več kot 8000 leti. Sprva je bil v Evropi znan le v Italiji. Francoska kraljica Katarina Medičejska ga je v 16. stoletju prinesla v Francijo, v Anglijo pa je prispel kot »italijanski špargelj«. V zgodnjih devetdesetih letih 19. stoletja so ga italijanski priseljenci prinesli v severno Kalifornijo. Čeprav ni bil najbolj zaželena zelenjava po vsem svetu, je začel pridobivati na priljubljenosti v sedemdesetih letih, ko se je poraba na osebo povečala s približno pol kilograma na leto na sedanjih 4 in pol kilograma. V Ameriki je tako na 11. mestu med najbolj priljubljeno zelenjavo.

Setev in pikiranje

Za sadike zgodnjega brokolija, pripravljene v začetku aprila, opravimo setev okoli 45 dni prej. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.

Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki odgovarja večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno.

Presajanje in nega

Prve sadike brokolija presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih 3 do 5 pravih listov oziroma okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku ali sredini aprila. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu. To velja za večino sort brokolija, saj med sortami ni tolikšnih razlik v velikosti. Po presajanju je greda videti skoraj prazna, a bodo rastline kmalu pognale v hitro rast in zavzele celoten prazen prostor. Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo z vrtno kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati. Sadimo globoko ali v kupček, vse do prvih pravih listov. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. Rastline v mesecu maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci.

Jesenski pridelek

Za jesenski pridelek sejemo semena za vzgojo sadik v maju. Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj, ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno. V maju in juniju zalivamo vsak drug dan, saj sonce hitro osuši substrat. Sadike presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oziroma nekje v 30 dneh po setvi. Sadike v tem času hitreje rastejo kot spomladi. Posadimo jih na razdalji 50 cm. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v kupček. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi celo gredo, saj mora biti ta premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile. Takoj zastremo s katero koli poletno zastirko.

Zgodnji brokoli na gredi konec junija zamenjata zimski por (sadike) in korenje (setev). Za pobranim mladim krompirjem pa gredo izkoristimo s sadikami za jesenski pridelek. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu, nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Brokoliju od sredine maja naprej ustreza poletna zastirka (travni odkos in slama). Vse vrste brokolija od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo.

Bolezni in škodljivci

Mlade sadike brokolija (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa jih napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom, ki se pretaka po rastlini. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«. Kasneje največ škode na brokoliju naredijo gosenice kapusovega belina (Pieris brassicae), ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje cele grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Ta je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev.

Največji izziv je kapusova muha (Delia radicum brassicae), katere samica odlaga jajčeca na tla v bližino kapusnic. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki dobijo svojo hrano iz podzemnega dela kapusnic - pojedo korenine. Kapusova muha ima kar tri generacije letno (v aprilu, konec junija in v avgustu). Glede na njen način izleganja jajčec in kje ličinke povzročajo škodo, je najboljša zaščita, da samicam preprečimo odlaganje jajčec ob steblo. Pri manjšemu številu sadik brokolija uporabimo kartončke z luknjo na sredini. Ti delujejo kot nek talni »ovratnik« okoli vsake rastline. Če imamo eno leto napad kapusove muhe in nato naslednje leto gojimo kapusnice na isti gredi, potem lahko pričakujemo, da so v tej isti gredi prezimile bube, ki pa niso škodljive.

Pobiranje in shranjevanje

Socvetja brokolija pobiramo, ko so dobro izoblikovana, vendar še ne cvetijo. Zrelejša socvetja prehajajo iz temno zelene v rumenkasto barvo, ko prehajajo v fazo cvetenja. Glavice brokolija odrežemo skupaj z mehkim steblom, ki je prav tako užitno. Užitni so tudi listi brokolija, ki jih uporabimo kot špinačo. Spomladanski pridelek pobiramo konec maja, v juniju in tudi še v juliju. Jesenske pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Tako spomladanski kakor tudi jesenski brokoli lahko po nabranemu glavnemu socvetju pustimo na gredi, saj bo iz stranskih poganjkov nad listnim steblom rastlina pognala več manjših glavic. Stebla in starejše liste, ki ostanejo za pobranimi pridelki, kompostiramo.

Pri shranjevanju brokolija je priporočljivo, da ga shranjujemo neopranega v odprti vrečki, saj odvečna vlaga spodbuja rast plesni. Lahko ga tudi zamrznemo. Uživamo lahko kuhanega, poparjenega, pretlačenega v juhah ali presnega, ki ga pomakamo v razne omake, ali v solati. Pri kuhanju je dobro vedeti, da se cvetovi kuhajo nekoliko hitreje kot peclji. Da bi se izognili razkuhanim cvetovom, je priporočljivo stebla razrezati, kar zagotavlja enakomerno kuhanje, ali pa peclje obrnemo navzdol, da cvetovi gledajo iz vode in se tako kasneje skuhajo. Da bi brokoli ob pripravi ohranil čim več hranil, ga namesto kuhanja raje popari ali prepraži, če pa ga kuhaš, to počni v zelo majhni količini vode.

Brokoli: Zakladnica zdravja

Brokoli je nizkoenergijsko živilo in zakladnica mikrohranil. Je vir vitamina A, B2 (riboflavina), B6 (piridoksina), B5 (pantotenske kisline) in minerala mangana. Bogat je s kromom, vitaminom C, folno kislino, največ pa vsebuje vitamina K, pri čemer 100 g brokolija pokrije 238 % priporočenega dnevnega vnosa.

* % PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (% PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnosa (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g).

Brokoli je bogat vir beljakovin, dietnih vlaken in mineralnih snovi, kot so kalij, kalcij, fosfor in železo, vsebuje pa tudi ogromno vitaminov (provitamin A, vitamine skupine B in vitamin C). Vsebuje malo maščob in ogljikovih hidratov in je izvrstno živilo, ki preprečuje razvoj bolezni srca in ožilja ter pomaga v boju proti razvoju rakavih bolezni, predvsem zaradi visoke vsebnosti antioksidantov. Je še veliko bolj zdrav kot cvetača, 100 gramov brokolija pa vsebuje 33 kCal oziroma 138 kJ. Tako kot cvetačo lahko tudi brokoli pripravite na najrazličnejše načine, a je najbolj zdrav, če ga boste skuhali na pari, saj bo tako ohranil največ hranilnih snovi. Brokoli je zanimiva zaščita pred kapusovim belinom.

Okusne jedi z brokolijem in skuto

Kombinacija nežnega brokolija, kremaste skute in izbranih začimb sestavi lahko, a hranljivo jed, ki se zlahka znajde na marsikaterem krožniku - bodisi ob solati, kot prigrizek s pomako ali v sendviču. Brokoli in skuta sta odlična kombinacija za zdrave in nasitne obroke, ki so hkrati tudi enostavni za pripravo.

Juha z brokolijem in skuto

Ta živo zelena juha ne le, da začara z izgledom, navduši že po prvi žlici. Kombinacija brokolija, špinače, ingverja in čarobne začimbne mešanice garam masala že ne more biti slaba. Za piko na i pa poskrbi še nekaj osvežujoče skute. Takšna juhca je odlična za vse čute. Diši za znoret, lepa je za občudovat in slastna za polizat do zadnje kapljice. Ker jo lahko pripraviš tudi z zamrznjeno zelenjavo, jo lahko pripraviš čez vse leto. Za pripravo lahko uporabimo svež ingver, ki je zdrav in ki da juhi malenkost oster priokus. Če nimate svežega, seveda uporabite kar mletega. In pa začimbno mešanico garam masala, ki da juhi tudi čudovit vonj. Garam masala je pravzaprav mešanica različnih začimb, prihaja pa iz Indije. Garam pomeni vroče, masala pa mešanica. Torej govorimo o vroči mešanici.

Recept: Brokolijeva juha s skuto

Sestavine:

• 1 manjša čebula
• 1 krompir
• 350 g brokolija
• 1 žlica olja
• Voda
• 100 g skute
• Sol, mleti poper

Priprava:

1. Čebulo na drobno sesekljamo. Krompir olupimo, operemo in narežemo na kocke. Brokoli dobro operemo in narežemo.
2. V loncu segrejemo olje, dodamo čebulo in jo nekaj časa pražimo.
3. Dodamo krompir in brokoli, prilijemo vodo in kuhamo 20 minut.
4. Ko je juha kuhana, jo zmešamo s paličnim mešalnikom.
5. Dodamo skuto, sol in poper ter dobro premešamo.

Polpeti z brokolijem in skuto

Zelenjavni polpeti s skuto so izvrstni sveže pečeni, še topli, prav tako pa se odlično izkažejo tudi hladni. Postrezite jih z začinjeno kislo smetano, osvežilnim kefirjevim ali jogurtovim prelivom z zelišči ali domačim pestom iz peteršilja in oreščkov. Lahko jih kombinirate s sezonsko solato, popečeno zelenjavo ali žitno prilogo, kot je ajdova kaša ali kvinoja. Polpeti so tudi dobra izbira za obrok na poti - zaviti v tortiljo z lističi solate, narezano zelenjavo in poljubnim prelivom bodo prava energijska malica. Popestrijo vsak sendvič ali burger, lahko pa jih ponudite kot del hladno-toplega bifeja za goste. Zahvaljujoč rahli teksturi, nežni kremnosti skute in bogati aromi bodo navdušili tako ljubitelje lahkotnih obrokov kot vse, ki iščejo okusno alternativo mesnim jedem.

Recept: Polpeti z brokolijem in skuto

Sestavine:

• 350 g brokolija
• 1 manjša čebula
• 2 stroka česna
• 250 g skute
• 3 žlice krušnih drobtin ali kvasnih kosmičev
• 2 jajci
• 1 žlica oljčnega olja
• Sol in poper
• 1 žlička suhega origana
• Ščepec muškatnega oreščka

Navodila za pripravo polpetov:

1. Priprava brokolija: Brokoli očistimo in narežemo. Cvetke razrežemo na manjše dele, stebla nasekljamo, večje steblo olupimo in prav tako narežemo. Vse skupaj zmeljemo v multipraktiku ali električnem sekljalniku, da dobimo drobno zmes.
2. Praženje čebule: V vnaprej segreto ponev vlijemo oljčno olje, dodamo očiščeno čebulo in jo pražimo približno 3 minute, da rahlo postekleni. Nato jo odstavimo.
3. Mešanje sestavin: V večji posodi z vilicami pretlačimo skuto, jajci razžvrkljamo, česen pa stisnemo ali drobno sesekljamo. Vse sestavine - popraženo čebulo, sesekljan brokoli, česen, razžvrkljani jajci in skuto - dobro premešamo. Po delih dodajamo drobtine (ali kvasne kosmiče), sol in poper po okusu ter začimbe: origano in muškatni orešček.
4. Hlajenje mase: Ko dobimo homogeno zmes, jo pokrijemo in postavimo v hladilnik za vsaj 15 minut.
5. Pečenje: Pečico segrejemo na 180 °C (ventilacijski način) ali 200 °C (klasična peka - zgoraj/spodaj). Ko se zmes ohladi, oblikujemo polpete. Ker je masa rahla, jih oblikujemo previdno - približno 1 žlico mase na en polpet. Iz te količine dobimo približno 15 polpetov. Polpete sproti zlagamo na večji pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo jih približno 30 minut. Na polovici peke jih enkrat obrnemo. Polpeti naj bodo lepo zlato zapečeni. Postrežemo jih vroče.

Namig: Če želite, jih lahko namesto v pečici pripravite tudi v ponvi. V tem primeru uporabite enako količino mase in oblikujte polpete, nato jih specite v segreti ponvi z malo olja. Pecite jih z obeh strani do zlato rjave barve.

Narastek z brokolijem, skuto in paradižnikom

Lahko pripravite tudi različico narastka s testeninami namesto palačink. V tem primeru uporabite kakšne drobne makarončke (npr. svedrce), jih al dente skuhajte (in kar skupaj z njimi brokoli), potem pa vse sestavine zmešajte skupaj (makarončki, brokoli, paradižnički, skutna zmes) in kot narastek specite v pečici.

Recept: Narastek iz palačink z brokolijem in skuto

Sestavine:

• Palačinke (količina po želji, za plasti)
• Manjša čebula
• Sladka smetana
• Skuta
• Jajce
• Sol
• Brokoli
• Paradižnički

Priprava:

1. V malo višji ponvi prepražimo drobno sesekljano čebulo, da postekleni. Zalijemo s sladko smetano in malo pokuhamo. Odstavimo, vmešamo skuto in jajce ter po okusu solimo.
2. Brokoli razdelimo na cvetke in jih na hitro (max tri minute) pokuhamo v slani vodi. Paradižničke operemo in pustimo cele, če so zelo drobni, v nasprotnem primeru jih prerežemo na pol ali jih narežemo na kolobarje.
3. V primerno ognjevarno posodo položimo dve palačinki, namažemo s skutno zmesjo, nanjo razporedimo polovico brokolija, prelijemo s tretjino skutne zmesi in obložimo s paradižnički.
4. Prvo plast prekrijemo z dvema palačinkama in vse skupaj ponovimo (plast brokolija, skutne zmesi, paradižnika).
5. Zaključimo s pokrovom iz treh palačink, ki ga prelijemo s preostankom skutne zmesi. Pečemo na 180 stopinj približno 45 minut.

tags: #vegetarijansko #brokoli #skuta

• Odkrijte okusne recepte za pito s suhimi paradižniki
• Vpliv cestnin na češko gospodarstvo
• Sladko zelje: Koristi za zdravje
• Preizkusite osvežujočo različico Tiramisuja
• Nasveti za pripravo fižola