Kdor enkrat preizkusi preproste trike za kuhanje fižola, ga skoraj nikoli več ne kuha brez njih. Nekaterim gospodinjam fižol uspe skuhati že v približno eni uri - mehak, okusen in brez neprijetnih težav po obroku. Skrivnost ni v loncu ali štedilniku, temveč v pravilni pripravi in dodatkih, ki pomagajo pri hitrejšem kuhanju in boljši prebavljivosti.
Zakaj fižol povzroča napenjanje in kako to preprečiti
Fižol vsebuje kompleksne sladkorje, ki jih naše telo težje prebavi. Prav ti sladkorji so najpogostejši razlog za napenjanje. Če fižol kuhate samo v vodi, ti sladkorji ostanejo v njem in lahko še dolgo po obroku povzročajo nelagodje. Druga težava je dolgotrajno kuhanje. Če fižol ni pravilno namočen ali če ga kuhate pri previsoki temperaturi, se lahko zgodi, da se zunaj strdi, znotraj pa ostane trd.
Uporaba kumine za lažjo prebavo in hitrejše kuhanje
Prav tu nastopi kumina, ki pomaga rešiti obe težavi. Kumina ni le začimba za okus; vsebuje naravne spojine, ki razgrajujejo kompleksne sladkorje v fižolu - prav tiste, ki povzročajo napenjanje. Če kumino dodate v vodo na začetku kuhanja, začne učinkovati takoj. Poleg tega kumina pomaga, da se fižol hitreje zmehča. Eterična olja omogočijo, da voda lažje prodre v zrno, zato se fižol skuha bolj enakomerno. Okus ostane blag in prijeten. Za približno pol kilograma fižola zadostuje ena čajna žlička kumine.
Dodatni triki za zmanjšanje napenjanja
Kumina deluje še bolje, če dodate lovorjev list in na koncu kuhanja žličko jabolčnega kisa. Ena čajna žlička kumine lahko poskrbi, da se fižol skuha hitreje, je lažje prebavljiv in ima prijetnejši okus.
Poleg namakanja v vodi lahko proti napenjanju fižolu med kuhanjem dodamo lovor, kumino, majaron, timijan, šetraj, alge kombu ali ingver. Vsa omenjena živila namreč s svojimi lastnostmi preprečujejo kasnejše nastajanje plinov v telesu. Podoben učinek naj bi imelo tudi žvečenje janeža takoj potem, ko smo zaužili fižolovo jed.
Soda bikarbona za hitrejše mehčanje in manj napenjanja
Soda bikarbona spremeni pH vode in jo naredi bolj bazično, kar pospeši razgradnjo pektina v fižolovi lupini. To pomeni, da se fižol hitreje skuha in postane mehkejši. Sodo bikarbono lahko uporabimo tako pri kuhanju fižola kot tudi pri njegovem namakanju, predvsem pa moramo paziti, da je ne uporabimo preveč, saj bo imel fižol drugače rahlo milnat priokus.
- Pri namakanju: Dodajte 1/2 čajne žličke sode bikarbone v vodo, v kateri namakate fižol. Nato ga pred kuhanjem dobro sperite.
- Pri kuhanju: Med kuhanjem lahko dodate 1/4 čajne žličke sode bikarbone na liter vode.
Soda bikarbona pa naj bi poleg hitrejšega mehčanja pomagala tudi razgraditi oligosaharide in s tem zmanjšati prebavne težave.
Pravilna priprava fižola: Od namakanja do kuhanja
Namakanje fižola
Suhi fižol je najbolje namakati v hladni vodi, vsaj 8-12 ur, najbolje kar čez noč. Namakanje skrajša čas kuhanja in zmanjša vsebnost oligosaharidov, ki jih človeško telo ni sposobno povsem razgraditi in asimilirati ter povzročajo neprijetno napenjanje. Pred kuhanjem vodo, v kateri se je fižol namakal, odlijemo in fižol speremo pod tekočo vodo.
Če nimamo časa za dolgotrajno namakanje, lahko uporabimo hitri postopek: fižol prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati eno uro, nato ga odcedimo in speremo. Namočen fižol se bolje in tudi hitreje prebavi.
Kuhanje fižola za popolno teksturo
Fižol kuhamo v sveži vodi, ne v isti, v kateri se je namakal. V lonec prilijemo dovolj hladne vode, da je fižol pokrit vsaj za nekaj centimetrov. Ko tekočina zavre, po približno 10-15 minutah kuhanja, vodo ponovno odlijemo, nato pa fižol zalijemo z vrelo vodo, v kateri naj se počasi kuha toliko časa, da se povsem zmehča. Čas kuhanja je odvisen od vrste fižola, običajno traja od 45 minut do 2 uri. V ekonom loncu je kuhan v eni uri.
Fižol vedno kuhamo na zmernem ognju, da se lahko zrna enakomerno zmehčajo, nikakor ne pustimo, da ves čas močno vre. Previsoka temperatura bo namreč poškodovala fižolova zrna in jih naredila bolj lepljiva, ali pa se fižol ne bo enakomerno skuhal.
Pomen soli pri kuhanju fižola
Zelo pomembno pri kuhanju fižola je tudi, da ga ne solimo že na začetku kuhanja. Sol dodamo šele potem, ko je fižol že skoraj kuhan, saj sicer lahko upočasni mehčanje. Solimo vodo, v kateri se bo fižol kuhal do konca, in ga pustimo nekaj časa (približno 15 minut), da se nasoli. Strokovnjaki pravijo, da je priporočljivo dodati okrog 15 gramov soli na liter vode. Zrnje se bo zaradi fizikalno-kemijskega delovanja soli skuhalo hitreje in bolj enakomerno, res pa je, da se bo manj napihnilo.
Dodatni nasveti za izbiro in kuhanje fižola
Izbira dobrega fižola
Izbira dobrega fižola je ključna pri končnem okusu jedi. Fižol je najbolje kupiti poleti na tržnici od lokalnih pridelovalcev, ko je še svež, ga dobro očistiti, posušiti in shraniti. Morda je fižol star in rabi več časa, da se skuha. Kmetje radi zmešajo lanski in letošnji fižol v zrnju, ker lanskega niso prodali.
Kuhanje fižola v pečici
Alternativen način kuhanja fižola je v pečici. Ognjevarno posodo z vodo do roba, fižolom, čebulo in morebitnimi začimbami pokrijte s pokrovko ali aluminijasto folijo in postavite v pečico na 150 stopinj. Fižol naj se tako kuha med tremi in osmimi urami, odvisno od količine. Proces se morda sliši zamuden, a podarja boljši in močnejši okus ter boljšo teksturo.
Shranjevanje in uporaba kuhanega fižola
Voda, v kateri se je kuhal fižol, je polna okusa in škroba. Kuhan fižol lahko hranimo v hladilniku do tri dni ali pa ga zamrznemo za kasnejšo uporabo. Odlično se poda v enolončnice, solate, priloge ali kot osnova za namaze, kot je humus.
Kuhan stročji fižol v paradižnikovi omaki | Delishi
Kuhanje fižola vzame nekaj časa, zato je smiselno, da pripravite veliko količino. Fižol, ki ga ne boste uporabili takoj, lahko nekaj dni hranite v hladilniku, preostanek pa zamrznete. Preprosto jih naložite v vrečko s patentom za zatesnitev in tako vas bodo počakali tudi več mesecev.