Število veganov po svetu bliskovito narašča, pri čemer imajo veliko vlogo tudi znane osebnosti, kot je letošnji oskarjevec Joaquin Phoenix, ki je vegan že od svojega 3. leta. V zahvalnem govoru je okrcal po vesti vsejede. Vegansko gibanje odpira moralne, ideološke in etične dileme, ki jih sprožajo kruti posnetki mesne industrije. Čeprav je najočitnejši prehranski vidik, pa vegansko gibanje odpira moralne, ideološke in etične dileme, ki jih sprožajo kruti posnetki mesne industrije. V Sloveniji naj bi bilo veganov že okoli pet odstotkov.
Veganstvo kot način življenja
Veganstvo je več kot le način prehranjevanja; gre za življenjski slog, ki si prizadeva omejiti vse prakse, povezane z izkoriščanjem živali. Gre v bistvu za odločitev oziroma filozofijo, da po nepotrebnem drugim čutečim živim bitjem ne bomo škodovali. Zato se ljudje za to odločijo, ker imajo radi živali in nekako povežejo to teorijo s prakso.
Ne glede na to, ali se ljudje za veganstvo odločajo iz etičnih, zdravstvenih ali drugih razlogov, številke kažejo, da je tak način življenja v porastu. Na svetu je že več kot 80 milijonov veganov, v Sloveniji naj bi jih bilo nekje med 30 in 40 tisoč. Na trgovinskih policah je vse več veganske ponudbe, praktično vsaka restavracija pa ima že jed ali dve izključno rastlinskega izvora.
"Ko sem jaz začel z vegetarijanstvom, veganstvom pred 30 leti, nihče ni vedel, kaj je čičerika, kaj so določene začimbe. Danes praktično v vsaki trgovini lahko to dobimo. To pomeni, da stranke narekujejo, kaj se bo prodajalo," pravi lastnik veganskih restavracij Mitja Bitenc.
Prehranski vidiki veganstva
Prehrana modernega človeka temelji na mesu in mesnih izdelkih. Na jedilnikih je tudi večkrat na dan, kar organizmu bolj škoduje, kot koristi, pojasni doktor Majjić, ki se ukvarja s postom in hrano. Kakovostna hrana predaja organizmu sporočilo, da razvije svoje najboljše psiho-fizične potenciale.
Doktor Tomislav Majić pojasnjuje: "Za Eskime je meso bistven hranilni element, poznamo pa kontinente, ki so praktično vegetarijanski, zato v Evropi meso res ni bistvenega pomena." Res je pomemben vir beljakovin, ki pa se jih da dobro nadomestiti. Vegetarijanci, ki imajo na svojem jedilniku jajca, mleko in mlečne izdelke, so s potrebnimi beljakovinami preskrbljeni. Pri veganih je potreben večji vnos stročnic in oreščkov.
Živilska tehnologinja Mojca Koman opozarja: "Zato je treba takšno prehrano dobro načrtovati, saj ni dovolj, da se živila iz jedilnika samo odstranijo, treba jih je nadomestiti." Vitamin B12, vitamin D in beljakovine živalskega izvora so pomembne za imunski sistem našega organizma. "Telo jih nalaga na rezervo, vendar če jih ne nadomeščamo, se lahko v roku 5 let ta rezerva izprazni. To se pozna na uvelosti kože, začenjamo izgubljati lase in imunski sistem oslabi," pojasni Komanova. Najhitreje in najlažje je torej potrebne beljakovine pridobiti iz hranil živalskega izvora.
Magistrica inženirka prehrane Janja Kogovšek dodaja: "Osnovna ideja, kar človek mora v bistvu s svojo prehrano doseči, je, da pokrije svojo potrebo po energiji, da pokrije svojo potrebo po makrohranilih, kar so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe, ter potrebe po mikrohranilih, kot so recimo vitamini." Zato je pri veganih nujno jemanje določenih prehranskih dopolnil, a za razliko od pogostega predsodka ne gre za kupe kapsul in tablet. "Specifično za vegane bi bil to vitamin B12, ta se v rastlinskih živilih ne nahaja. Pomanjkanje je kar pogosto tudi med vsejedci, sploh pri starejši populaciji, tam nekje nad 60 let," razloži Kogovšek.
Specialist onkologije z radioterapijo Luka Puzigaća opozarja: "Bi rekel, da je to ena zelo zahtevna prehranska strategija. Tisti, ki se tega loti, mora res podrobno razumeti, kaj pravzaprav s tem želi narediti in kakšne so morebitne posledice njegovega nerazumevanja." Morda je prav to ključno pri pogovorih o veganstvu. Če se ljudje v veganstvo spustijo, ne da bi se o njem dovolj poučili, se namreč lahko pojavijo zdravstvene težave. Najpogostejši zaplet je pomanjkanje določenih hranil.
"Prva napaka, ki jo naredijo, je, da pojejo premalo, da je energijski vnos prenizek, ker to za sabo povleče tudi premalo hranil, so bolj utrujeni," pojasni Kogovšek. Kar je pogosto tudi razlog, zakaj ljudje prenehajo z veganstvom. Rastlinska hrana je energijsko manj bogata, zato je pomembno, da je veganski krožnik uravnotežen in dovolj kalorično obilen. "Tudi raziskave kažejo, da je pridobivanje mišične mase enako kakovostno, enako možno na veganski ali pa vsejedi prehrani," dodaja Kogovšek.
Veganske specialitete in nadomestki
Danes je mogoče brez večjih težav nadomestiti sestavine izvirnega recepta z živili, ki niso živalskega izvora. Namesto kreme iz jajc se uporabi puding, namesto kravjega mleka se kupi ovseno in namesto sladke smetane se lahko stepa kokosovo.
"Kokosova smetana se stepa enako kot sladka smetana, morda volumen ni tako velik, ampak sama tekstura kokosove smetane je kompaktna," pojasni Zoran Grgič, ki je postal vegan pred petimi leti in je postal znan po svojih veganskih kremnih rezinah.
Proizvodnja različnih veganskih izdelkov je postala donosen posel. V trgovinah lahko najdemo številne nadomestke salam, burgerjev, pleskavic, polpetov in zrezkov. Vendar ni nujno, da je vsa hrana, ki jo najdemo v trgovini in ima oznako vegansko, tudi bolj zdrava, opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Predelana hrana vsebuje aditive, sladkorje in soli, katerih čezmerno uživanje povzroča niz bolezni, pa če se jih dodaja v hrano za vsejede, vegetarijance ali vegane.
"Če pojemo veganski obrok, ki je sestavljen iz ocvrtih polpetov, pomfrija, res ne vsebuje sestavin živalskega izvora, kljub temu pa gre za zelo procesirana živila in nezdravo hrano, ki lahko na dolgi rok škoduje," pojasni doktorica Živa Lavriša.
Veganski aktivizem v Sloveniji
Veganstvo pomeni največjo zaščito za živali, okolje in ne nazadnje za nas in naše otroke, zato nikakor ne moremo govoriti, da je modna muha, ampak nekaj dobrodošlega za celotno družbo.
"Živali smo zasužnjili, pa čeprav meso ni ključno za naše psiho-fizično zdravje, bolj pomemben je naš odnos do okolice, v kateri živimo," trdi predsednik Društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič. Njihovo načelo je strnil z besedami: "Ne počni drugemu, česar ne želiš, da bi kdo naredil tebi. Jaz ne želim, da me polivajo z gnojnico in me zastrupljajo, zapirajo v umazane, premajhne kletke in me prevažajo sem in tja. Zato tega ne bom naredil drugemu, živali in ne okolju."
V Sloveniji živali ščiti stvarno pravni zakonik, ki jih obravnava kot premičnine. Evropska unija določa, da so živali čuteča bitja, s čimer jim v svojih dokumentih priznava poseben pomen.
Veganski aktivisti trdijo, da so spremembe nujne in se morajo zgoditi takoj. "Tudi jaz sem včasih mislila, da so veganski aktivisti ekstremisti, ki želijo vsiljevati svoje mnenje in hodijo gledat vsejedim v hladilnik," pravi Laura Ajdnik, slovenska koordinatorka mednarodne organizacije Animal Save Movement. Organizacija svojim članom financira potovanja, pokrije stroške organizacije različnih akcij, kot so vigili pred klavnicami in Kocka resnice.
V Sloveniji so aktivisti šokirali najprej avgusta lani, ko je skupina veganov stopila na mesni oddelek v koprski trgovini. Po zvočnikih so predvajali presunljive krike živali v klavnicah. Decembra letos je skupina mednarodnih veganskih aktivistov zavzela, kot trdijo, naključno izbrano kmetijo v Ljubljani. S petjem in tišino so protestirali proti zapiranju živali v hleve in nehumanemu odnosu do rejnih živali. Lastnik je poklical policijo, prijave proti aktivistom pa ni podal.
Prostovoljci iz Slovenije ter drugih držav so včeraj z zalepljenimi usti opozarjali na problematiko nasilja nad živalmi. Z napisi, kot so 'To ni hrana', 'Hočem živeti', 'Ustavimo nasilje', ter glasnimi zvoki živali, ki so bile posnete tik pred njihovo smrtjo, so izvedli akcijo, ki se je v Sloveniji odvila prvič. Z njo naj bi močno presenetili in celo šokirali obiskovalce, pa tudi prodajalce in varnostnika, za katerega so aktivisti rekli, da je bil do njih agresiven.
Vegan activists unmask the cruelty of animal agriculture | DW Stories
Aktivistične akcije spreminjajo zgodovino
"Vse spremembe, ki so se dogajale v zgodovini in se nam danes zdijo samoumevne, pravice žensk, pravice drugih ras, so se zgodile z aktivističnimi akcijami. Nikoli ni bilo dovolj le deljenje letakov in pogovor z ljudmi," pojasni smisel aktivističnega delovanja Laura Ajdnik.
V zadnjih petih letih se je po svetu razširil trend, da je januar mesec, namenjen ozaveščanju kar najširšega kroga ljudi o veganskem načinu življenja, privrženci tega življenjskega sloga pa so ga poimenovali kar veganuary oziroma veganuar. V Sloveniji poteka akcija Veganski izziv, ki ljudi vabi, naj en mesec poskušajo preživeti brez mesa in izdelkov živalskega izvora. Organizatorji so člani Slovenskega veganskega društva, katerega namen je strokovna pomoč in podpora veganom ter tistim, ki želijo postati vegani, oziroma izobraževanje na področju pravic živali in njihove oskrbe.
A nekaterim je zgolj informiranje in ozaveščanje premalo in so se odločili za trši, bolj radikalen pristop. Pogosto mirno protestirajo pred obrati za predelavo mesa in opozarjajo na pravice živali. Med bolj bizarne aktivnosti, ki so se jih lotili, da bi spremenili pogled javnosti na izkoriščanje živali v prehrambne namene, spada akcija ponujanja pasjega mleka. Aktivisti so se podali v center našega glavnega mesta in mimoidočim ponujali »novo« vrsto mleka, na koncu pokušine pa so jih seznanili s tem, da so ravnokar pokusili pasje mleko. Marsikoga pa je razburilo tudi več grafitov, ki so se pojavili v Ljubljani. Tako naj bi bilo novega »modnega dodatka« deležno obzidje Ljubljanskih mlekarn, popolnoma so popisali tudi prodajno trafiko enega od ponudnikov hitre hrane v trgovskem središču na ljubljanskem Rudniku ter več zidov v samem središču Ljubljane.
V javnosti se v zadnjem času pojavljajo burne razprave o vegetarijanstvu, veganstvu in podobnih načinih prehranjevanja. Različne stroke se medsebojno ne morejo ali ne znajo uskladiti v skupnem mnenju, kaj je zdravo in kaj ni. Ne glede na to, v kaj verjamemo kot posamezniki, je resnica ta, da ne živimo več v časih, ko so ljudje jedli meso le ob redkih priložnostih, kupovali pa ga predvsem od kmetov. Poraba in uživanje mesnih izdelkov sta v zadnjih desetletjih močno narasla. Industrijska predelava mesa, ki smo ji priča danes, nima le etično in moralno sporne plati, na katero opozarja vedno več posameznikov, ampak pomeni grožnjo okolju in planetu. Pri proizvodnji mesa se namreč porabi zelo veliko energije, in sicer za predelavo, prevoz živilske krme, ogrevanje in prezračevanje živalskih farm, živali pa v okolje spuščajo toplogredne pline, ki močno vplivajo prav na segrevanje ozračja.
O veganskem aktivizmu, ki se širi v svetu in je trenutno v polnem razmahu, so mnenja različna. Kot smo dejali, je dejstvo, da naš planet ne prenaša več takšne masovne proizvodnje, ki smo ji priča, pa vendar, kje je meja med pravico in dolžnostjo vsakega posameznika? Na eni strani imamo ljudi, ki trdno zagovarjajo pravice živali in pravijo, da smo priča 'holokavstu' nad njimi, na drugi strani pa imamo tiste, ki govorijo, da prav ti posamezniki pretiravajo in naj se vsak človek odloča zase.
"Veliko je teh predsodkov, ko ljudje morda spoznajo eno osebo, ki jim nekako ni všeč ali pa je morda preveč neposredno pristopila do njih, potem rečejo, da so vegani agresivni," pravi Maja Hrovat iz Slovenskega veganskega društva. Tak pristop pa pogosto doseže ravno nasproten učinek in odbija tiste, ki bi jih tak življenjski stil morda zanimal. "Naša naloga ni prepričevati ljudi, bodite to, bodite vegani, bodite vegetarijanci. Naša naloga je, da vsem ljudem ponudimo opcijo, možnost, da spoznajo to prehrano in potem se sami odločijo," pojasni Mitja Bitenc.
"Vsi postanejo strokovnjaki glede beljakovin in vsega in ti začnejo pametovati in te strašiti. Ali pa izvejo za nekoga, ki je zbolel. Ampak tako kot vsi ostali pač nismo magični, tudi vegani lahko zbolijo," pove Hrovat.
"Mislim, da se ljudje prepozno odločijo za nasvet prehranskega svetovalca, takega, ki ima dejansko formalno izobrazbo," zaključi Janja Kogovšek.
Ne glede na to, ali se človek za veganstvo odloči iz zdravstvenih ali etičnih razlogov, je torej pomembno, da se pred tem temeljito izobrazi.