Danes je najpomembnejše zaupanje. Potrošniki želijo vedeti in zaupati hrani, ki jo dobijo v restavraciji ali v trgovini, da je ta varna in sveža. Dostop do pravilnih podatkov vsem partnerjem v verigi je ključnega pomena za zagotavljanje hitrega odpoklica izdelkov v primeru težav.
Izzivi v preskrbovalni verigi svežega sadja in zelenjave
Podjetja, ki sodelujejo v preskrbovalni verigi svežega sadja in zelenjave, se soočajo s številnimi izzivi. Od trenutka, ko izdelek prvič dozori, se začne dirka, da ga čim hitreje pripeljemo na prodajno polico. Preveč dozorelo sadje in zelenjava lahko izgubi okus, hranila in potencialno povzroči zdravstvene težave.
SADJE IN ZELENJAVA
Vremenske težave in logistika
Drug izziv za prevoz so vremenske težave. Naravne nesreče lahko uničijo pridelke in upočasnijo dostavo. Če pride do zamud, bo prevozniško podjetje običajno storilo vse, da bo hrana vseeno prišla v trgovino, četudi je to pozneje, kot je bilo prvotno želeno.
Pomen sledljivosti in komunikacije
Za proizvajalce in kupce je pomembno, da lahko ves čas vedo, kje so njihovi izdelki, da se izognejo prekomernemu ali premajhnemu naročanju. Dobra komunikacija lahko pomaga tudi pri krepitvi odnosov med kupcem in prodajalcem. Predpogoj, da se uspešno spoprimemo z izzivi, pa je, da so podatki na deklaraciji za sveže sadje in zelenjavo pravilni in skladni z zakonodajo.
Zakonodaja in označevanje svežega sadja in zelenjave
Več o zakonodajnih vidikih označevanja si lahko preberete na strani Kakovost in označevanje sadja in zelenjave, ki jo je pripravilo MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO.
Poročanje o cenah in količinah
Pravilnik, ki povzema uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, 3223/94 in 659/97, določa pravila za poročanje o cenah in količinah sadja in zelenjave.
Obveznosti pridelovalcev
- Zavezanec-pridelovalec sporoča dnevne cene in količine sadja ter vrsto embalaže vsak teden v torek, do 11. ure.
- Podatke sporoča AKTRP z elektronsko pošto, če ta ni na voljo, pa po telefaksu. Izjemoma, če tehnično ni druge možnosti, lahko zavezanec-pridelovalec poroča tudi po telefonu, na način, da najprej navede rubriko iz obrazca v prilogi 1, potem pa poroča podatek.
Obveznosti trgovcev
- Sporočajo se cene, po katerih trgovec, ki opravlja maloprodajo, kupi sadje ali zelenjavo od uvoznika ali veletrgovca.
- Če trgovec izpolnjuje pogoje, mora vsako leto, najpozneje do 1. marca v letu, ki sledi, sporočiti svoje podatke AKTRP.
- Zavezanci-trgovci prejmejo obvestilo AKTRP, da so zavezani za poročanje o količinah in cenah sadja in zelenjave, in sicer od 1. julija.
- Zavezanci-trgovci sporočajo podatke AKTRP z elektronsko pošto, če ta ni na voljo, pa po telefaksu na obrazcu: POROČANJE ZAVEZANCEV-TRGOVCEV iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika, vsak dan do 10. ure o nakupu prejšnjega dne. Izjemoma, če tehnično ni druge možnosti, lahko zavezanec-pridelovalec poroča tudi po telefonu.
- Do 1. maja 2004 so zavezanci-trgovci tisti trgovci, ki so v letu 2002 kupili za maloprodajo količino sadja in zelenjave, določeno v prvem odstavku 7. člena.
Transportne etikete in kodna simbologija
Za sledljivost in pravilno označevanje se uporabljajo različne transportne etikete:
- Transportna etiketa s kodno simbologijo GS1-128: vsebuje GTIN izdelka in LOT - fiksna vsebina. Dopolnilna simbologija: GS1 DataMatrix (vsebuje GTIN izdelka, LOT in državo porekla).
- Transportna etiketa s kodno simbologijo EAN-13: vsebuje GTIN izdelka - fiksna vsebina. Dopolnilna simbologija: GS1 DataMatrix (vsebuje GTIN, LOT, državo porekla).
- Transportna etiketa s kodno simbologijo GS1-128: vsebuje GTIN izdelka, neto vsebino in LOT - spremenljiva vsebina. Primeri vključujejo krompir, pakiran v standardizirane egalizirane vreče 10 kg (na paleti 45 vreč), ali jabolka v rinfuzi v zabojih s spremenljivo vsebino (približno 10 kg, na paleti 30 zabojev).
Predpone z oznako "nacionalno" se lahko v kombinaciji s 5-mestno nacionalno referenco uporabljajo samo v Sloveniji in v drugih državah niso veljavne.
Tržni standardi za sadje in zelenjavo
Tržni standardi za sveže sadje in zelenjavo se uporabljajo na vseh stopnjah trženja. Proizvodi se lahko tržijo samo, če so zdravi, neoporečni in tržne kakovosti ter če je navedena država porekla. Za označevanje proizvodov in njihovo kakovost je odgovoren imetnik proizvodov.
Pravni okvir
Trženje svežega sadja in zelenjave poteka v skladu s predpisi EU, ki za vse države članice nalagajo obvezno uporabo pravil iz uredbe (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 določa podrobna pravila za uporabo uredbe (EU) št. 1308/2013 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, ob upoštevanju priporočil, ki jih sprejmejo mednarodni organi (UNECE, OECD). Poleg tega je treba upoštevati tudi uredbo (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje.
Posebni in splošni tržni standardi
- Sadje in zelenjava, za katera ne velja posebni tržni standard, morata biti v skladu s splošnim tržnim standardom iz uredbe Komisije št. 543/2011.
- Posebni tržni standardi se obvezno upoštevajo za jabolka, agrume, kivi, solato, kodrolistno endivijo in endivijo eskariol, breskve in nektarine, hruške, jagode, papriko, namizno grozdje in paradižnik.
- Za naslednje proizvode se ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi: negojene gobe, kapre, grenki mandelj, neoluščene mandlje, neoluščene lešnike, oluščene orehe, pinjole, pistacije, makadamijo, pekan, druge oreške, posušene rajske smokve, posušene agrume, mešanice tropskih oreščkov, mešanice drugih oreščkov in žafran.
Nadzor inšpekcije v maloprodaji
Pravilnik na podlagi 3.a člena Zakona o kmetijstvu ureja metode inšpekcijskega nadzora, ki se uporabljajo za preverjanje skladnosti svežega sadja in zelenjave s tržnimi standardi v maloprodaji za izvajanje Uredbe Komisije (ES) 1148/2001.
Definicije
- Nepakirano sveže sadje in zelenjava: sadje in zelenjava, ki nista pakirana, lahko pa sta preložena v embalažo majhnih dimenzij (npr. vrečka, košarica).
- Sveže sadje in zelenjava v razsutem stanju: nepakirano sadje in zelenjava, ki sta na prodajnem mestu v embalaži velikih dimenzij (npr. zaboj, paleta).
- Zmanjšan vzorec: količina svežega sadja in zelenjave, vzeta iz velikega vzorca, katerega velikost je zadostna za oceno posameznih parametrov serije.
- Tržni standard: standard, ki je določen v skladu z 2. členom Uredbe Sveta (ES) 2200/96 o skupni tržni ureditvi za sveže sadje in zelenjavo.
Postopki nadzora
- Vsaka enota predpakirnega sadja in zelenjave je tudi prodajna enota in mora biti označena v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje predpakiranih živil, in v skladu z ustreznim tržnim standardom.
- Inšpektor odvzame osnovne vzorce na naključno izbranih mestih v seriji, kjer to ni mogoče, pa se odvzemno mesto izbere naključno iz dosegljivega oziroma dostopnega dela serije.
- Iz osnovnih vzorcev se z združevanjem in premešanjem oblikuje velik vzorec, ki se uporabi za ugotavljanje parametrov kakovosti po ustreznih tržnih standardih.
- Velikost zmanjšanega vzorca se omeji na najmanjšo količino, ki je nujna za oceno posameznih parametrov serije.
Vpliv ekološke hrane na prehranjevalne navade
Magistrica varne prehrane in projektna sodelavka na ZSPM - Zvezi slovenske podeželske mladine, Dominika Klavž, deli svoj strokovni vpogled o vlogi ekološke prehrane pri oblikovanju boljših prehranjevalnih navad.
Prednosti lokalne ekološke hrane
Lokalna ekološka hrana lahko pomembno prispeva k izboljšanju prehranjevalnih navad in k boljši prehranjenosti ljudi, saj ima, kot kažejo raziskave, boljšo prehransko vrednost:
- Ekološka hrana rastlinskega izvora vsebuje več antioksidantov, fenolov in mineralov, vsebuje pa manj nitratov.
- Maslo, mleko in jajca vsebujejo več nenasičenih maščobnih kislin kot enaka živila konvencionalne pridelave in predelave (Lairon 2010).
Dominika Klavž poudarja, da je največji izziv zavržena hrana, ne glede na to, ali je konvencionalna ali ekološka. Ljudje pogosto bolj cenijo materialne dobrine kot lastno zdravje in šele ko začne pešati zdravje, začnejo iskati zdravo hrano, lokalno in ekološko. Kot mlada mamica želi otroku ponuditi zdravo hrano in s tem zmanjšati obremenitev telesa s pesticidi in drugimi škodljivimi snovmi. To je priložnost za navajanje otrok na ekološko hrano že od začetkov uvajanja goste hrane, kar lahko spodbudi celo družino k bolj poglobljenemu razmisleku o prehrani. Poleg tega, če je hrana dražja, jo bomo težje vrgli v smeti. Lokalna hrana tudi ni prepotovala pol sveta, zato z njeno izbiro prispevamo k čistejšemu okolju. Ključno je spremeniti razmišljanje, da je lokalno tisto, kar je zdravo za naše telo, in da z nakupom slovenske (in ekološke) hrane podpiramo slovensko gospodarstvo.
Izzivi in priložnosti za prehranjevanje v prihodnosti
Stanje v kmetijstvu na splošno ni rožnato, saj smo priča vedno večjim vremenskim neprilikam, ki lahko v nekaj minutah uničijo letino. Zavedati se moramo, da je hrana sezonska in da ni normalno, da lahko celo leto jemo svež paradižnik in jagode.
Vedno več je poudarka na okoljsko vzdržnem kmetijstvu, kar ekološko kmetijstvo vsekakor je. Ekološka hrana ni obremenjena s pesticidi, prepovedana je uporaba GSO, upošteva se naravno kroženje snovi v naravi in teži se k odpornim sortam rastlin ter pasmam živali (MKGP). To pomeni, da za dosego končnega pridelka potrebujemo manj škodljivih snovi, je pa potrebnega precej več ročnega dela, saj ni mogoče preprosto poškropiti in se rešiti plevela. Donosi so resda nekoliko manjši pri rastlinski pridelavi, a so zato kakovostnejši.
Pri izbiri mesa in živil živalskega izvora je pomembno presoditi, ali nam je pomembno, da se živali gibajo na svežem zraku in imajo dostop do kakovostne krme, saj se to odraža v kakovosti mesa in drugih živil živalskega izvora.
Največji izziv še vedno predstavljajo zavržki hrane, in ravno tu je največja priložnost za spremembo prehranjevalnih navad ljudi. Po navedbah IRSA (2022) je ekološka hrana v Sloveniji v povprečju za slabih 65 % dražja od konvencionalne. Višja cena lahko spodbudi ljudi k bolj preudarnemu ravnanju s hrano. Kmetje so pripravljeni dati popust za redne kupce. Pomembno je tudi spremljati način pridelave, saj tako bolje razumemo višje cene in hrano kupujemo ter uživamo bolj preudarno, s tem pa zmanjšamo zavržke.
Spodbujanje večje ozaveščenosti
Za spodbujanje večje ozaveščenosti o pomenu lokalne ekološke hrane v širši javnosti so ključni različni pristopi:
- Dober oglas in privlačne reklame, kot jih uporabljajo znane trgovske verige, lahko dvignejo prodajo in ozavestijo javnost.
- Javni zavodi lahko z uvajanjem lokalne ekološke hrane v jedilnik ljudi z neposredno izkušnjo najbolj prepričajo potrošnika o kakovosti ekoloških živil. Žal dovolj ekološke hrane v jedilnike vključuje le desetina javnih zavodov (Prijatelj Videmšek in Kuralt 2023), saj se pogodbe pogosto ne realizirajo, nadzor pa je šibek.
- Restavracije s certificirano ekološko ponudbo so lahko primer osebne izkušnje z ekološko hrano.
- V času obdarovanja lahko posežemo po lokalnih ekoloških izdelkih, s čimer posredno ozaveščamo prijatelje o kakovosti slovenske hrane in drugih izdelkov.
Zakaj posegati po ekološki hrani?
Katja Belec, lastnica podjetja s ponudbo medenih in čebelarskih izdelkov, poudarja pomen podpiranja lokalnih ekoloških proizvajalcev in kmetov, od moke in testenin do mesnin, jajc, sveže solate in sadja. S tem se trudi ozaveščati in priporočati ljudem, da začnejo razmišljati v to smer.
Dostop do ekološke hrane in prepoznavanje
Najlažji stik z lokalno (tudi ekološko) hrano so tržnice. Pomembno je preveriti njihove obratovalne čase. Obstajajo tudi ponudniki, ki ekološko hrano zberejo od lokalnih kmetov in jo v zabojčkih ponudijo (ter dostavijo) potrošnikom, pri čemer se sestava zabojčkov prilagaja sezoni. Z ekološko hrano se srečamo tudi na turističnih kmetijah.
Ekološke izdelke prepoznamo po enotnem evropskem logotipu za ekološko kmetijstvo oziroma po slovenskem, ki ima poleg znaka »evrolist« pripis Kmetijstvo Slovenija. Pod logotipom sta navedena tudi poreklo (Kmetijstvo Slovenija v primeru živil, ki so bila pridelana v Sloveniji) in šifra kontrolne službe, ki izvaja nadzor nad kmetijo oziroma predelovalnim obratom.
Kako postopoma vključiti ekološko hrano?
Za postopno spremembo navad je najprej potreben premik v razmišljanju - spoznanje, da je lokalno in ekološko boljše za naše zdravje kot živila z drugega konca planeta. Začeti je mogoče z zamenjavo konvencionalnih živil z ekološkimi postopoma, na primer pri otroški hrani.
Zanesljivi viri informacij
Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je spletni iskalnik ekoloških certifikatov, kjer lahko preverimo, ali je kmetija ali predelovalni obrat certificiran. Hranilno vrednost predelanih proizvodov preverimo na deklaracijah. Številne raziskave primerjajo hranilno vrednost ekoloških in konvencionalnih živil in govorijo v prid ekološkim živilom; te so dostopne na spletu, na znanstvenih spletnih straneh. Pomembna je tudi priprava jedi - uživati čim več svežega sadja in zelenjave, saj se nekateri vitamini z visoko temperaturo uničijo. Vedno pa velja zmernost; še tako skrbno pripravljena ekološka jagodna pita ne bo imela želenega učinka, če bomo pretiravali s količino sladkorja, jo premočno zapekli in sami pojedli polovico.
Ekološka hrana je vredna zaupanja
Ekološke kmetije nadzirajo certifikacijske službe, ki imajo pooblastila za izvajanje kontrol. Vsaka kmetija ima vsaj enkrat letno kontrolo, če kmetuje v skladu z ekološko zakonodajo, in vsako leto dobi nov certifikat. Na iskalniku ekoloških certifikatov lahko preverimo, kaj vse je na določeni kmetiji ekološko.
Imamo krovno ekološko zakonodajo na ravni EU, vendar ima vsaka članica tudi svoje pravilnike in zahteve znotraj evropske zakonodaje. Ekološki kmetje so omejeni pri uporabi gnojil in sredstvih za krepitev rastlin oziroma v boju proti škodljivcem in boleznim. Prepovedana je uporaba GSO in ionizirajočega sevanja za obstojnost živil. Pri predelavi je dovoljenih le nekaj 10 dodatkov, ki so naravnega izvora (npr. askorbinska kislina), medtem ko je za uporabo v konvencionalni hrani registriranih 340 aditivov. To kaže, da sta tako pridelava hrane kot njena predelava v ekološkem kmetijstvu veliko bolj zahtevni.
Ljudje najbolj zaupamo, če vidimo na lastne oči, kako se hrana prideluje. Kmetje so z veseljem pripravljeni pokazati svoje delo in prepričati o kakovosti živil z ekoloških kmetij.
Varnost živil: Sadje in zelenjava v prehrani
Sadje in zelenjava imata v vsakodnevni prehrani velik pomen, saj vsebujeta vodo, minerale, vitamine, vlaknine, beljakovine in drugo. Čeprav sta dolgo veljala za najbolj varno skupino živil glede okužb in zastrupitev, se je izkazalo, da lahko tudi njuno uživanje predstavlja vir tveganj za zdravje, zlasti ko gre za porcionirano, predpakirano in vnaprej pripravljeno sadje in zelenjavo.
SADJE IN ZELENJAVA
Vzroki za onesnaženje
Surovo sadje in zelenjava se lahko onesnažita že na polju in v sadovnjaku, med pobiranjem pridelka, pri postopkih shranjevanja, prevozu in prodaji ter pri potrošniku. Onesnažena sta lahko z mikroorganizmi, kemikalijami ali tujki. Najpogostejši vzrok okužb ali zastrupitev predstavljajo mikroorganizmi, kot so bakterije, virusi in paraziti.
Mikrobiološki dejavniki tveganja
- Bakterija Escherichia coli sev O157:H7 je bila najdena v zeleni solati, zelju, špinači, zeleni, kalčkih, koriandru, nepasteriziranem jabolčnem soku.
- Bakterija iz rodu Salmonella se lahko pojavi v lubenici, paradižniku, špinači, peteršilju, jagodah, zelju, zeleni, cvetači, v nepasteriziranem pomarančnem in jabolčnem soku.
- Bakterija Listeria monocytogenes je bila najdena v zelju, paradižniku, krompirju, zeleni solati, kumarah, redkvicah.
- Bakterija Shigella je bila laboratorijsko izolirana v grahu, solati, meloni, peteršilju.
- Parazit Cryptosporidium parvum je bil najden v malinah.
- Norovirusi so bili najdeni v zamrznjenih malinah, zeleni solati.
- Virus hepatitis A je bil najden v zeleni solati, jagodah, malinah ipd.
Najpogostejši vzroki za onesnaženje z mikroorganizmi:
- onesnaženje s človeškimi ali živalskimi iztrebki in gnojili na polju in v sadovnjaku;
- zalivanje sadja in zelenjave v fazi rasti z onesnaženo vodo iz hladilnega sistema (odpadna sanitarna voda, voda onesnaženega vodotoka itd.) ali z mikrobiološko ali kemično onesnaženo vodo;
- pranje sadja in zelenjave z onesnaženo vodo;
- nehigiensko ravnanje s sadjem in zelenjavo ipd.
Priporočila za večjo varnost
S pravilnim načinom rokovanja s sadjem in zelenjavo lahko zmanjšamo nevarnost okužbe oziroma zastrupitve:
Nakupovanje
- Poškodovanega, gnilega, plesnivega in uvelega sadja in zelenjave ne kupujemo.
- Narezano, očiščeno sadje in zelenjavo (melono, pakirano solato itd.) kupujemo le, če je na pogled sveže, ustrezno pakirano in označeno z označbami ter shranjeno v hladilniku.
Ločevanje
- Pri nakupovanju, prevozu in shranjevanju doma v hladilniku sadje in zelenjavo ločujemo od ostalih živil (npr. mesa).
- Doma za rezanje surove zelenjave in sadja uporabljamo deske, namenjene le za rezanje sadja in zelenjave.
Shranjevanje
- Sadje in zelenjavo tudi doma shranjujemo na primerni temperaturi in primernem prostoru, nedostopno škodljivcem.
- Kuhano ali narezano, olupljeno in očiščeno sadje in zelenjavo shranjujemo v hladilniku, pokrito in ločeno od drugih živil.
Čiščenje
- Pred in po čiščenju sadja in zelenjave si temeljito umijemo roke.
- Pred in po čiščenju sadja in zelenjave temeljito očistimo uporabljen pribor in opremo.
- Sveže sadje in zelenjavo je treba oprati tudi preden ju olupimo, da ne bi z mikroorganizmi in kemijskimi onesnaževali, ki se nahajajo na površini lupine, pri lupljenju kontaminirali notranjosti sadja in zelenjave. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo lupine.
- Lupino sadeža očistimo oziroma operemo pod tekočo vodo.
Uvoz sadja in zelenjave iz tretjih držav
Sadje in zelenjava se v Evropsko unijo (EU) pogosto uvaža tudi iz tretjih držav. Z vnosom plodov in drugih delov rastlin se lahko vnesejo tudi nevarni škodljivci in bolezni rastlin, ki ogrožajo rastlinsko pridelavo v EU.
Fitosanitarne uvozne zahteve
- Fitosanitarne uvozne zahteve veljajo za vse sveže sadje in zelenjavo, ki jih mora pri vnosu v EU spremljati fitosanitarno spričevalo. Slednje izda pristojni organ v državi izvoznici oziroma državi porekla. To velja tudi za vnos sadja in zelenjave v osebni potniški prtljagi in poštnih pošiljkah, ki se vnašajo iz držav izven EU.
- Uvoznik oziroma njegov zastopnik sadja in zelenjave se mora vpisati v register izvajalcev poslovne dejavnosti, tako imenovani FITO-register pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
- Uvoznik oziroma njegov zastopnik mora pred vnosom sadja in zelenjave, ki je navedeno v delu A Priloge XI Uredbe 2019/2072/EU, pošiljko predhodno najaviti preko spletne aplikacije IMSOC (sistem TRACES).
Posebne zahteve za določene proizvode
- Krompirjevi bolhači (latinsko Epitrix): pošiljke gomoljev krompirja iz tretjih držav, kjer so navzoči krompirjevi bolhači, mora spremljati fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje izpolnjevanje posebnih zahtev.
- Evropska komisija je z izvedbenimi sklepi določila nekatera odstopanja od prepovedi ali omejitev vnosa sadja in zelenjave v EU. Odstopanje velja za jedilni krompir iz Egipta in iz nekaterih regij v Libanonu.
- V zvezi s krompirjem, ki ni namenjen saditvi, s poreklom iz regij Akkar in Bekaa v Libanonu se določijo odstopanja od nekaterih uvoznih zahtev oziroma prepovedi. Pošiljke jedilnega krompirja morajo izvirati iz nenapadenega območja in izpolnjevati posebne zahteve določene v Prilogi Izvedbenega sklepa Komisije 2019/1614 (velja do 31. marca 2024).
Relevantne uredbe EU:
- Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin.
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/2003 z dne 8. marca 2023.
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031.
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2019 z dne 18. decembra 2018.
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1199 z dne 13. avgusta 2020.
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019.