Nedavno se je na Net TV odvila debata o veganskem prehranjevanju, ki je predstavila zanimivega sogovornika, Ivana Sočeta. Ta borec za zdravo prehrano se zavzema za prevrednotenje pojmov zdravje in zdravljenje. Meni, da je v današnji civilizaciji, tudi v Sloveniji, vse preveč poudarka na zdravljenju, kar pomeni odpravljanje posledic nezdravega načina življenja, in vse premalo javne skrbi, namenjene takšnemu življenjskemu slogu, ki ohranja zdravje in tako sploh ne pripelje do potrebe po zdravljenju.
Kritika zdravstvenega sistema in pomen prehrane
Ivan Soče je ta problem detajlneje razgrnil v javnem pismu, ki ga je poslal takratnemu ministru za zdravje, Dorijanu Marušiču. Srž pisma lahko strnemo v sporočilo, da naš (in ne samo naš) zdravstveni sistem s tako imenovanim zdravljenjem v resnici ne skrbi za vnovično vzpostavitev zdravja, ki pomeni popolno psihofizično ravnovesje. Rezultat teh prizadevanj je v najboljšem primeru ta, da bolniku za toliko in toliko podaljša življenje in mu lajša muke, ki jih pri tem trpi. Izjema so seveda akutna vnetna in poškodbena stanja, kjer bi brez nujnih posegov - praviloma kirurških - življenje pacienta naglo ugasnilo. Toda tega je v primerjavi z zdravljenjem oziroma »zdravljenjem« bolezni, predvsem degenerativnih, ki nastanejo zaradi neustreznega življenjskega sloga, zlasti neustrezne prehrane, komaj za vzorec.
Prav pri hrani se začne novo poglavje družbene skrbi za njeno ustreznost, ki pa je pri nas praktično ni. Na tej točki se odgovornost razširi z ministrstva za zdravje na ministrstvo za kmetijstvo in prehrano. Dejstvo je, da slednje povsem zanemarja spodbujanje pridelovanja ter uživanja zdrave in sveže hrane, pridelane na higieničen način, brez pesticidov in podobne nesnage, in ki po možnosti ni živalskega izvora. Ker tega ni, je biološko pridelana oziroma ekološko sprejemljiva hrana bistveno dražja od »mehansko« pridelanih in predelanih živil in zato dostopna le premožnejšim slojem prebivalstva.
Ob tem naj navedemo še povsem sveže podatke EU, ki povedo, da kar 86 odstotkov Evropejcev prezgodaj umre zavoljo bolezni, ki bi jih s spremembo prehranskih in življenjskih navad lahko preprečili. Kot v omenjenem pismu ministru piše Ivan Soče: »Prosim, usmerite svojo pozornost in angažirajte vse svoje potenciale in potencialne sodelavce v odkrivanje tistih dejavnikov, ki povzročajo vztrajno slabšanje zdravja državljanov. Naredite vse, da preprečite, da bi bilo vsak dan čedalje več ljudi bolnih zaradi zdravju manj koristne hrane, kar povzroči več kot 90 odstotkov vseh bolezni.«
Posledice neustrezne prehrane in življenjskega sloga
Posledice so številne in resne, vključno s:
- Sladkorno boleznijo, ki se epidemično širi med otroke in vodi do hudih drugih zdravstvenih komplikacij, vključno s slepoto, amputacijami, depresijo ipd.
- Vsemi boleznimi krvožilnega sistema (zamašene žile, visok krvni tlak, srčne kapi ipd.).
- Rakom na prebavilih (posebej je v porastu rak na debelem črevesu) in druge vrste raka.
- Hiatusno hernijo, operacijami na žolču ipd.
- Osteoporozo (operacija kolkov …).
- Akutno odpovedjo ledvic (število dializnih bolnikov se stalno povečuje).
Vse to pripelje do poslabšanja fizičnega in duševnega zdravja, manjvrednostnega kompleksa, splošne naveličanosti, kolektivne depresivnosti, kar močno zmanjša družbeno produktivnost, razen v delu gospodarstva, ki proizvaja zdravila. Skoraj ni kronične bolezni, katere nastanek, potek in ozdravitev ne bi bili povezani s prehranjevanjem. Zato Ivan Soče prosi, da se pozornost usmeri na glavni vzrok za nastanek bolezni - na hrano.
Kako hrana, ki jo jeste, vpliva na vaše možgane - Mia Nacamulli
Dr. David Zupančič: Zdravnik, pisatelj in iskalec ravnovesja
V kontekstu iskanja zdravja in ravnovesja se pojavlja dr. David Zupančič, infektolog in avtor knjižnih uspešnic, med katerimi je tudi »Znanost mirnega življenja«. Trenutno ustvarja več novih knjig, med njimi jeseni izide skupni projekt z očetom Matjažem Zupančičem, zbirka šestih žanrskih novel, poimenovana »Temu kraju se reče drugače«, ki bo vključevala trilerje in grozljivke.
Ustvarjanje kot odklop in terapija
Dr. Zupančič ustvarjanje dojema kot odklop, terapijo, hobi, veselje, razbremenitev in izziv. Poudarja misel: »Znanost za preživetje, umetnost za življenje.« Hoditi v klinični center, reševati zdravje in življenje ljudi, obenem pa zares zaživeti pred računalniškim zaslonom z novo zgodbo v glavi, pred nabito polno dvorano ali zvečer, ko uspava hčerko in si izmišljuje nove pravljice, zanj predstavlja ravnovesje. Upaj, da bo nekoč pisanje njegova glavna služba. Priznava, da so trenutno praktično vse oblike njegovega ustvarjanja tako ali drugače povezane z njegovo službo v kliničnem centru, saj je medicina pomemben vir njegovega navdiha.
Odgovornost in integriteta v medicini
Do zdravnikov ljudje gojimo visoka pričakovanja, kar za dr. Zupančiča pomeni hvaležnost načelom, ki sta jih vanj vtisnili Medicinska fakulteta in praksa opravljanja specializacije infektologije. Ta vzgoja narekuje, da je treba vsako besedo premisliti in za vsakim stavkom, ki ga izrečeš ali napišeš, tudi stati in to zagovarjati. V medicini ne gre za mnenje, gre za najboljšo prakso, ki jo lahko opravljaš, na podlagi dejanskih dokazov raziskav. Sledi se načelom znanosti, ne pa fluktuaciji trenutnih histerij.
Zupančič meni, da ljudje nasploh danes premalo razumejo pravila odgovornosti in integritete. Prav je, da imajo ljudje do zdravnikov visoka pričakovanja, ob tem pa je nujno tudi, da imamo takšna (ali še višja!) tudi zdravniki sami do sebe. Ni vseeno, kako se obnašaš do pacienta, kako se pogovarjaš, katero terapijo predpišeš, kako razložiš izvid. Stavek, ki ga v ambulanti izrečeš nepremišljeno in na hitro, bo lahko človeka zaznamoval tako globoko, da še dva tedna ne bo mirno spal. Ne glede na utrujenost ali druge osebne okoliščine, v beli halji je treba stremeti k nezmotljivosti, čeprav je to seveda fiktiven koncept. Dodana vrednost te strogosti do sebe v zdravstvu je, da se disciplina prenese v vsakdanje življenje, tudi pri pisanju, nastopanju in objavah na Instagramu, kjer čuti veliko težo odgovornosti in premisli pri vsakem stavku.
Sprejemanje nepopolnosti in nevarnosti perfekcionizma
Dr. Zupančič poudarja, da je dobro imeti ambiciozne cilje in visoke standarde. Vendar pa je ključno sprejeti rek »Kdor dela, greši«. Ravno v medicini je namreč nujno moral sprejeti dejstvo, da nisi popoln. Moral se je sprijazniti s tem, da bodo nekatere njegove odločitve tudi napačne in bo morda komu poslabšal zdravje in mu nenamerno škodil. Kar ne pomeni, da je zloben ali nesposoben, ampak da je človek. Če v življenju ne pričakuješ padcev, te bodo takrat, ko neizogibno pridejo, dosti bolj dotolkli. Prav je, da sprejmeš dejstvo, da so porazi del človeške izkušnje in da ni važno, kolikokrat padeš, ampak kako učinkovito se pobereš.
Kradljivci notranjega miru in digitalna demenca
Kaj nam najpogosteje krade notranji mir? Po mnenju dr. Zupančiča so to pametni telefoni. Čeprav so v osnovi narejeni za pomoč pri življenju in delu, smo se pri njihovi uporabi »zaciklali« v krog hiperstimulacije. Moderne aplikacije, z družbenimi omrežji na čelu, ponujajo hitre vsebine brez prave globine, ki bliskajo, piskajo in na vse možne načine prikličejo našo pozornost. Človeška pozornost pa je omejena; če jo dve uri razdajaš z drsanjem po zaslonu, boš potem težko odložil telefon in šel zbrano delat, ustvarjat, celo počivat.
Zato bi moral čisto vsak uporabnik pametnega telefona zase razmisliti, katera so osnovna pravila uporabe: Kdaj lahko pogledam v ekran in zakaj? Kako dolgo naj zrem? Kaj mi bo to spremenilo? Zupančič si je recimo utišal vse opomnike in alarme, tako da mu telefon ne brni, razen kadar ga kdo pokliče. Na ta način telefon ne sporoča, kdaj naj ga pogleda, ampak se on zavestno odloči, kdaj bo čas za to. Takšne poteze niso samo novodobni triki za krajšanje časa pred zaslonom, temveč so preživetvena tehnika in edini način, da se izognemo digitalni demenci.
Kako hrana, ki jo jeste, vpliva na vaše možgane - Mia Nacamulli
Osebna skrb za ohranjanje miru in notranjega ravnovesja
Za ohranjanje miru in notranjega ravnovesja dr. Zupančič skrbi z:
- Skrbnim »titriranjem« časa pred zasloni, da ostane lastnik svojega pametnega telefona in ne obratno.
- Branjem, namesto gledanja televizije.
- Čuječnim preživljanjem časa z družino, brez distrakcij telefonov.
- Poznavanjem tehnik meditacije in dihalnih vaj.
- Ohranjanjem gibanja in športa, saj je »človeško telo narejeno za gibanje in gibanje pomeni življenje.«
Povezavo med telesom in duhom poudarja z mislijo, da »kdor slučajno dvomi o tem, naj si kupi kakšno pesniško zbirko.« Razvijati in obdržati »stabilno psiho« je proces, tako kot skrb za fizični fitnes, pri katerem moramo trenirati redno in vestno, da pride napredek. Tudi za možgane moramo skrbeti: dobre knjige, tehnike sproščanja, izogibanje alkoholu in drogam, psihoterapija.
Besede kot zdravilo
Dr. Zupančiča opisujejo kot »infektologa, ki zdravi tudi z besedami«. Počaščen je, da so vse tri njegove knjige med Slovenci tako priljubljene, skupno je bilo prodanih že skoraj petinštirideset tisoč izvodov. Občutek, da tvoje ustvarjanje »poišče dom pri nekom drugem, ga razsvetli, razveseli, pretrese, je nekaj najlepšega!« Še posebej za drugo knjigo, »Znanost mirnega življenja«, je prejel ogromno zahval, saj je bil namen te knjige prav pomagati tistim, ki imajo duševne stiske, ki so morda še dovolj blage, da jim lahko pomaga poljudno-znanstvena knjiga namesto psihiater.
Poudarja pa, da lahko vsak od nas zdravi z besedami. Danes se tega premalo zavedamo. Ni težko biti empatičen, prijazen, spodbuden. Samo odločiti se moramo, povedati moramo tisti stavek ali dva, pohvaliti, ponuditi pomoč, deliti toplino - nato pa opazovati, kako se razsvetli obraz človeka, ki stoji pred nami.
Soočanje s strahovi
Vsak človek ima strahove. Dr. Zupančič v šali omeni hobotnice, a resnejši odgovor pride s starševstvom. »Z otrokom se na svet rodi še kup strahov, ki prej niso obstajali.« Skrbi ga, kakšno mesto v tem (tudi zelo krutem!) svetu bo poiskala njegova hčerka, ki jo razganja od nežnosti, iskrivosti in empatije. Skrbi ga, da bi kdo njegovim otrokom želel kaj hudega ali pa da bi zboleli. S staranjem človek spozna, da je zdravje vse. Seveda ima tudi bolj pragmatične skrbi, kot so finance in krediti, a vse se skrije pred tistimi bolj življenjskimi. Pravi, da so ljudje, ki so v življenju bolj v stresu, ponavadi dejansko bolj polno življenje, saj »če imaš stvari, za katere ti ni vseeno (družina, služba, prijatelji), te bo za njih tudi skrbelo.« Stres je lahko pozitivna stvar, če vodi v dobre odločitve in premišljeno življenje.
Uradna medicina in alternativni pristopi
Glede sodelovanja uradne medicine z alternativnimi pristopi dr. Zupančič jasno pove, da »alternativna medicina ni del medicine, ker ne obstaja dovolj dokazov, da bi jo lahko zdravniki prakticirali.« Njeni učinki niso predvidljivi in ponovljivi, načinov delovanja ne znamo razlagati s pomočjo znanstvenih dogem in načel, zato je za zdravnika, ki je temu principu delovanja zavezan, nedopustna. To mora zdravnik razumeti, obenem pa mora biti dovolj skromen, da vendarle prizna, da o svetu ne vemo vsega. Priznava, da lahko obstajajo neka sila, moč, postopek itd., ki jih znanost ne razume, pa so vendarle učinkoviti. Zato absolutno sprejema želje bolnikov - sploh tistih s hudimi boleznimi - po drugih pristopih, inovativnih načinih premagovanja svojih stisk. Če jim pomaga - super! Ampak sam tega seveda ne bo prakticiral, ker bi bilo za specialista z licenco Zdravniške zbornice sporno in neodgovorno. Zdravnik mora vedno delovati na podlagi znanstvenih dokazov.
Razvijanje in obdržanje »stabilne psihe« ni nujno povezano z alternativno medicino. Gre za grajenje neke psihične odpornosti, za oblikovanje lastnega paketa za psihološko prvo pomoč. Gre za dresiranje svojega notranjega glasu, da nas bo spodbujal, ne sabotiral.
Kaj navdihuje dr. Zupančiča?
Dr. David Zupančiča navdihujejo:
- Preživljanje časa z družino.
- Smeh njegovih otrok.
- Dobra knjiga.
- Dvigovanje težkih stvari.
- Sprehodi v naravi.
- Humor.
- Pisanje.
- Zavedanje, da s svojim delom prispeva malo svetlobe in empatije v ta čudni svet.
Dogodek Večer v živo z Davidom Zupančičem
V Narodnem domu Maribor, v ponedeljek, 23. marca, ob 18. uri, bo potekal dogodek Večer v živo z Davidom Zupančičem. Vstopnice so na voljo na Eventimu in na Večeru. Dr. Zupančič vabi bralce in bralke z obljubo, da je »v živo mnogo višji kot na slikah in televiziji.«
O časniku Večer
Časnik Večer ima tradicijo kakovostnega in odgovornega novinarstva. Je najstarejši povojni časnik v državi. Njegova zaveza so preverjene informacije, dejstva, celovite teme, poglobljeni intervjuji in analize, ki razkrivajo ozadja. Novinarska ekipa vsak dan v različnih edicijah in na različnih medijskih kanalih ustvarja kakovostne in zanimive vsebine. Na spletni strani vecer.com poleg podrobnih lokalnih novic iz severovzhodne Slovenije (Moj Maribor in Lokalno - Celjsko, Koroška, Podravje, Pomurje), poročajo tudi o aktualnih in zabavnih vsebinah iz ostalih delov Slovenije in o dogajanju v svetu.