Valjenje jajc je kompleksen proces, ki zahteva natančno upoštevanje določenih pogojev za uspešen izid. Medtem ko je naravno valjenje s pomočjo kokoši pogosto najuspešnejše, je pri umetnem valjenju s pomočjo inkubatorja ključno zagotoviti optimalne pogoje, še posebej v toplejših dneh.
Uvod v valjenje jajc
Valjenje brez kokoši, se pravi s pomočjo inkubatorja, je v nekaterih pogledih slabše kot naraven način. Kokoš v večini primerov izvali od 90 do 100 % vseh jajc, medtem ko je v inkubatorju ta delež nekje pri 60 do 80 % ali pa tudi manj. Kljub temu, umetno valjenje omogoča nadzorovano vzrejo in je nepogrešljivo pri nekaterih pasmah, kjer je materinski nagon potlačen, ali pri valjenju večjih količin jajc.
Ključni dejavniki za uspešno valjenje v inkubatorju
Osnovni pogoji
Za uspešno valjenje v inkubatorju je nujno zagotoviti več ključnih pogojev. Jajce se mora nekje 4-krat na dan obrniti, mora vladati stalna temperatura nekje okoli 38 °C, mora biti konstantna vlaga v prostoru za valjenje, tudi zunanja temperatura ne sme biti preko 25 °C za optimalno valjenje. To so dejavniki, katerih brez ustrezne priprave oziroma inkubatorja ne morete doseči, sicer se vam ne bo nič izvalilo.
Priporočila za inkubator
Če želite valiti jajca, je priporočljivo, da se pozanimate o različnih inkubatorjih, si izberete primerno kapaciteto in se posvetujete s prodajalcem glede uporabe valilnika. Obstaja tudi možnost izdelave domačega inkubatorja z uporabo žarnic. Za to potrebujete zaboj, majhen hladilnik, vanj pa namestite manjši ventilator (ni nujno). Pomembno je narediti dve luknji na različnih višinah za kroženje zraka in več faz za žarnice, saj morate kombinirati različne žarnice, da dosežete temperaturo nekje 38 stopinj.
Pomembna je tudi stalna temperatura okolice, saj če se preveč spreminja, se potem spreminja tudi v sami napravi. Najbolje pa je, da si nabavite inkubator, saj jih veliko že ima blokado proti pregretju. V primeru, ko odprete vrata, se termostat ohladi, nato začne nabijati temperaturo, kar lahko pregreje jajca, še posebej če je grelec močnejši.
Shranjevanje valilnih jajc pred inkubacijo
Optimalna temperatura za shranjevanje valilnih jajc pred valjenjem je zelo pomembna. Valilna jajca shranjujemo na ne preveč suhem prostoru, najboljša temperatura je +2 do +10 stopinj Celzija. Najboljša so za valjenje jajca, ki niso starejša od 7 dni. Iz starejših jajc se izvali manj piščancev - po desetem dnevu komaj polovica, po dveh tednih pa samo četrtina.
Natančno uravnavanje temperature v valilniku
Pravilno nastavljena temperatura v valilniku za piščance je eden najpomembnejših dejavnikov uspešnega valjenja. Že manjša nihanja lahko negativno vplivajo na razvoj zarodkov, zmanjšajo izvalitveni odstotek ali povzročijo izvalitev šibkih piščancev.
Optimalne temperature glede na tip valilnika
- Idealna temperatura v valilniku s prisilnim kroženjem zraka znaša približno 37,5 °C.
- Pri valilnikih brez ventilatorja (t. i. still-air valilniki) je priporočena temperatura nekoliko višja, običajno 38,0-38,3 °C, saj se toplota v prostoru ne porazdeli enakomerno.
Preverjanje temperature in vlažnosti
Tudi pri avtomatskih valilnikih je priporočljivo temperaturo redno preverjati z zunanjim termometrom, idealno nameščenim v višini jajc. V času 1.-18. dne inkubacije mora biti temperatura stabilna pri 37,5 °C. Nihanja, večja od ±0,3 °C, lahko motijo razvoj piščancev. Vlažnost v tem obdobju vzdržujemo približno na 55-60 %.
Vpliv temperature na razvoj zarodkov
Temperatura je najpomembnejši pogoj za izvalitev. Samo z zagotavljanjem ustrezne temperature za normalen razvoj zarodkov lahko dosežemo višjo stopnjo izvalitve in zdravo izvalitev.
Učinek visoke temperature
Visoka temperatura pospeši razvoj zarodkov in skrajša inkubacijsko dobo, poveča pa se smrtnost in zmanjša kakovost piščancev. Po podatkih se je stopnja izvalitve jajčec zarodkov nekoliko zmanjšala po 24 urah pri 40,5 stopinjah. Pri 43 stopinjah se je stopnja izvalitve znatno zmanjšala po 6 urah, upad pa je bil očitnejši po 9 urah; po 3 urah pri 46,0 stopinjah ali 1 uri pri 48,5 stopinjah bodo vsi zarodki umrli.
Učinek nizke temperature
Pri nizkih temperaturah se razvoj zarodka upočasni, inkubacijska doba se podaljša in umrljivost se poveča. Na primer, pri 35,5 stopinjah večina zarodkov umre v lupini. Kratkotrajno hlajenje nima škodljivega vpliva na učinek inkubacije. Med postopkom inkubacije je treba preprečiti, da bi se zarodek izvalil pri nizki temperaturi v zgodnji fazi razvoja (1-7 dni) in se izogibati visokim temperaturam med izvalitvijo (19-21 dni).
Regulacija temperature: Konstantna in spremenljiva inkubacija
Optimalna inkubacijska temperatura se nekoliko razlikuje glede na stopnjo inkubacije, sorto, težo jajc, zmogljivost stroja, letni čas in sobno temperaturo. Načelo uravnavanja temperature je, da pustimo zarodku rasti korak za korakom v skladu z zakonom rasti in razvoja, niti previsoka temperatura, ki bi pospešila razvoj, niti prenizka, ki bi ga upočasnila.
Med procesom inkubacije opazujte značilnosti zarodka s pregledom, predvsem z opazovanjem hitrosti razvoja zarodka v treh ključnih časovnih točkah, in sicer 5 dni »črno oko«, 10 dni »zapiranje« in 17 dni »zapiranja«, da ugotovite, ali je temperatura primerna, ter jo pravočasno prilagodite.
Inkubacija s konstantno temperaturo se pogosto uporablja za šaržno inkubacijo in tunelske inkubatorje. Pri tej metodi je inkubacijska temperatura vseskozi konstantna. Pri inkubaciji s spremenljivo temperaturo pa se temperature spreminjajo glede na fazo razvoja zarodka in tip inkubatorja. Na primer, pri sobni temperaturi 22-26 stopinj in vlažnosti 50-60 % so lahko priporočene temperature:
- 1-5 dni: 37,8 °C
- 6-10 dni: 37,6 °C
- 11-15 dni: 37,4 °C
- 15-19 dni: 37,2 °C
- 19-21 dni: 37,0 °C
Spremljanje in obračanje jajc med inkubacijo
Redno obračanje jajc je ključno za pravilen razvoj zarodka. Mnogi valitelji jajca obračajo na 12 ur, pri čemer dosegajo izvalitve tudi do 100 % pri vodni perutnini na kakšno vloženo serijo jajc, v povprečju pa nekje 80 % izvalitev. Pri brskavi perutnini (fazani, kokoši, ...) se dosega približno 80 % izvalitev. Procent izvalitve se izboljša z leti in s pridobljenimi izkušnjami.
Pred obračanjem jajc je zelo pomembno, da si temeljito umijete roke - vsakič. Vsak dan so jajca bolj občutljiva in porozna, zaradi vsrkavanja kisika, katerega zarodek vsak dan potrebuje več. Zato je res zelo pomembno, da se jajc dotikamo s čistimi rokami.
Razvoj zarodka in presvetljevanje jajc
Razvoj piščančjega zarodka je odvisen od hranilnih snovi v jajcu in ustreznih zunanjih pogojev. Redno presvetljevanje jajc omogoča spremljanje napredka in izločanje nerazvitih zarodkov.
Dnevni embrionalni razvoj piščancev
Faze razvoja in opažanja pri presvetljevanju
- 8. dan inkubacije: Pri zarodku se pričenja razvijati perje. Zarodek v jajcu je zelo živahen in ga je fascinantno opazovati. Zračna celica oziroma zračni mehurček je dobro definiran. Na krilih piščančka se prične formirati perje za letenje, utrjevati se prične kljun. Če jajce presvetlimo, je temnejše, s trudom opazimo temnejši del (zarodek), žile in pa zračni mehurček, ki mora biti jasen.
- Kasnejše faze: Zarodek zelo hitro raste, telo je pokrito z začetki perja, vzdolž hrbtenice prične rasti nežen puh. Zarodek je obdan z membrano. Očesi sta pokriti z veko v 3/4. Če presvetlimo jajce, vidimo vsak dan manj, očitna mora biti rast zračnega mehurčka. Le-ta se iz dneva v dan veča, kar je tudi indikator, da se zarodek razvija, potem ko v jajcu ne vidimo več veliko. Leva in desna stran ključnice oziroma zgornji del prsnih kosti se združijo v tako imenovano “wishbone”. Okostje je že skorajda povsem razvito. Zarodek bo črpal velike količine kalcija iz jajčne lupine za utrditev okostja. Očesne veke že skoraj popolnoma pokrivajo oko, hrbtenica pa je pokrita s finim puhom. Lobanjske kosti se zapirajo in utrjujejo. Puh prerašča že skoraj celotno telo, do izvalitve se bo počasi zgostilo in prekrivalo celotnega piščančka. Očesna veka pokriva celotno oko.
Prepoznavanje neodvijajočih se jajc
Približno 10. dan inkubacije lahko presvetlite jajca, za katera niste bili prepričani, da se razvijajo. Če ni videti napredka, potem ga najbrž tudi ne bo in jajca lahko zavržte. Včasih se zgodi, da zarodek odmre okrog 8. ali 9. dne. V tem primeru boste pri presvetljevanju jajca jasno opazili zarodek, ki ni napredoval, ponavadi se pojavi tudi »krvav obroč« - to je rdeč (krvav) sklenjen obroč okrog zarodka, kar je znak, da je zarodek mrtev.
Nega piščancev po izvalitvi
V zaključni fazi, to je 19.-21. dan, ko pride do samega izvaljevanja, lahko temperaturo rahlo znižamo na okoli 37,5 °C, saj piščanci začnejo proizvajati lastno toploto. Sveže izvaljeni piščanci so zelo občutljivi na mraz. Sami ne morejo vzdrževati stalne telesne temperature, sposobnost termoregulacije pa razvijejo šele okoli petega tedna življenja. Do takrat jim je treba zagotoviti dovolj toplote z uporabo vzrejnega prostora za perutnino ali umetne kvočke.
Temperaturne zahteve za piščance
- V prvih dneh po izvalitvi mora biti temperatura v višini glave piščanca približno 33 °C.
- Vsak naslednji teden je priporočljivo temperaturo znižati za približno 2 °C, da se piščanci postopno navadijo na običajne razmere.
Obnašanje piščancev je najboljši pokazatelj pravilno nastavljene temperature. Če se zbirajo neposredno pod virom toplote in se malo gibljejo, jim je hladno. Če se toplotnemu viru izogibajo in se zadržujejo čim dlje, je temperatura previsoka. Previsoka temperatura lahko povzroči pospešen razvoj, deformacije, šibke piščance ali prezgodnje izvaljevanje. Optimalna temperatura v valilniku za piščance je osnova uspešnega valjenja in nadaljnje vzreje. Temperatura 37,5-37,8 °C med inkubacijo, ustrezna vlažnost in postopno prilagajanje temperature po izvalitvi bistveno povečajo možnost za zdrave, močne in vitalne piščance.
Umetna kvočka in viri toplote
Umetna kvočka je lahko v obliki grelne plošče, ki zagotavlja zadostno oskrbo s toploto majhnim piščancem pod njo. Plošča je prijetno topla, a ne vroča. Postavljena je na nastavljive noge, tako da jo lahko prilagajamo glede na rast piščancev. Vedno se mora neposredno dotikati piščancev. Grelne plošče so na voljo v različnih velikostih, na primer pod ploščo 30 x 30 cm lahko gre 20-25 piščancev. Temperaturo ogrevanja lahko uravnavate z regulatorjem moči ali nastavljivimi nogicami - z rahlim dvigom ali spuščanjem plošče.
Umetne kvočke so lahko tudi gojitveni prostori, torej ogrevani boksi, kjer je vir toplote običajno infrardeča svetilka. Infrardeče svetilke z infrardečo žarnico oddajajo svetlobno sevanje, ki prodre globlje v telo piščancev kot toplota kovinskih, plastičnih ali keramičnih grelnih elementov. Poleg tega svetlobno sevanje s pravo valovno dolžino izboljša prekrvavitev in imunost piščancev, okrepi biokemične aktivnosti, poveča odpornost tkiv in pospeši proces rasti. Infrardečo sijalko lahko delno nadomestimo s keramično žarnico, ki ne sveti, ampak samo greje.
Higiena in stelja
Piščanci poleg toplote uživajo tudi na svežem zraku, vendar pazite na prepih. Tla naj bodo obložena s prijetno suho steljo. Grobi ostružki mehkega lesa ali sesekljana slama so dobra stelja. Tovrstne posteljnine imajo dobre vpojne lastnosti, kar pomaga ohranjati suhost in preprečuje nastajanje neprijetnih vonjav. Slaba pa je žagovina, saj je prašna in lahko piščancem ob zaužitju povzroči zdravstvene težave.