Ponudba vseh vrst moke zanima vse, ki imajo doma na kmetiji dopolnilno dejavnost peke kruha in peciva. V Sloveniji se tovrstne dejavnosti vedno bolj razvijajo, kar potrjujejo primeri uspešnih kmetij, kot je kmetija Kralj iz Pavlovcev pri Ormožu. Kljub rasti pa se kmetije srečujejo tudi z različnimi izzivi.
Zgodba Kmetije Kralj: Več kot stoletje peke kruha
Na kmetiji Kralj iz Pavlovcev pri Ormožu se s peko kruha ukvarjajo že več kot sto let. Recepte in določene spretnosti prenašajo gospodinje iz roda v rod, pri čemer je kruh pri Kralovih še vedno takšen, kot so ga pekle že prababice. Poljedelsko-vinogradniška družina Ludvika in Zdenke Kralj iz Pavlovcev pri Ormožu se je pred kakimi 15 leti odločila, da bodo pšenico in koruzo, ki jo pridelajo na svojih poljih, porabili kar doma. Zaradi nizke cene pšenice se tako že desetletje in pol ukvarjajo s peko kruha, v to dejavnost pa je vključena praktično celotna družina.
Danes pečemo več vrst kruha, od rženega, mešanega, sadnega, ajdovega, ajdovega z orehi do belega in koruznega. Mojstrica peke Zdenka Kralj receptov ne razkriva nikomur, saj jih je le njej zaupala tašča. Po njenih besedah ji je peka kruha v veselje, hkrati pa tudi opora in spodbuda za naprej. Zdenki pri peki pomaga mož in tudi otroci, pri čemer je mož Ludvik v glavnem zadolžen, da zakuri peč in jo segreje na pravo temperaturo. Kuri z bukovimi ali borovimi drvi, saj ta drva dajejo najprimernejšo toploto.
Kruh pečejo trikrat na teden, začnejo ob 22. uri zvečer, ob 5. uri zjutraj pa že pridejo prve stranke. V eni noči opravijo 10 pek. In kar je najpomembnejše: kruh pri Kralovih je pripravljen iz domače moke, za katere žita pridelajo na lastni kmetiji. Odločitev za to dejavnost se je izkazala za pravilno, saj, kot pravijo Kraljevi: "Po dobrem desetletju nočnega vstajanja, ko trikrat tedensko spečemo tudi po sto kolačev, lahko rečemo, da smo se prav odločili."
Večino kruha prodajo lokalno, zlasti na kmečke turizme, nekaj pa v okoliške trgovine. Zdaj je peka kruha dopolnilna dejavnost, s katero se ukvarja štiričlanska družina. Kruh lahko kupite v torek, petek in v soboto neposredno na kmetiji, saj imajo številne redne stranke, ki po kruh hodijo k njim domov. Dobi pa se tudi v nekaterih trgovinah v okolici. Možno je naročiti tudi večje količine kruha in pogač kadarkoli izven delovnega časa.
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah: Izzivi in priložnosti
Kmetijska svetovalka za dopolnilne dejavnosti na kmetijah pri ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu Hinka Hržič pravi, da se vse več kmetij odloča za kakšno od dopolnilnih dejavnosti. Zlasti to velja za mlajše, ki vidijo, da se samo od osnovnih kmetijskih pridelkov skoraj ne da preživeti, še posebej če so kmetje zaposleni na kmetijah in nimajo druge zaposlitve. Na ormoškem območju se z dopolnilno dejavnostjo po njenih podatkih ukvarja okoli 60 kmetij, med njimi so tudi take, ki ponujajo strojne usluge.
Kljub naraščajočemu trendu pa se kmetje srečujejo s pretirano birokracijo. Ob tem Kralj pravi, da je birokracije res veliko preveč. Kot je dejal, je že njihovo delo zelo naporno, potem pa je treba urejati še vse "papirnate" zadeve. Kmetje so razočarani, saj želijo, da bi bili vsaj v teh primerih obdavčeni po pavšalu. Ob tem morajo kmetje voditi evidence tudi o nabavi zaščitnih sredstev, če so v kmetijsko-okoljskih programih in podobno, kar jim vse otežuje delo. Kot poudarja Hržičeva: "Ni težava speči dobrega kruha ali pridelati kakovostnih pridelkov, večja težava so evidence."
Strokovnjaki, kot je Pribožič, poudarjajo, da je pogoj za uspešnost dopolnilne dejavnosti, da ima kmetija svojo pridelavo in predelavo ter da so surovine iz lokalnega okolja. Dodaja, da tudi pri njih že dolgo opozarjajo na nujnost pavšalne obdavčitve. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo se trenutno v Sloveniji z dopolnilno dejavnostjo ukvarja 4884 kmetij, kar je med skoraj 70.000 kmetijami vsaka 14. v državi. Njihovo število se z leti povečuje, med najbolj pogostimi pa so storitvene dejavnosti, kot so delo s traktorjem in drugo strojno opremo, vzdrževanje cest in pluženje snega, sečnja ter spravilo lesa iz gozda.
Obisk ministrice Aleksandre Pivec in prihodnji razvoj
Ministrica Aleksandra Pivec je obiskala kmetijo Kralj, kjer se ukvarjajo s peko kruha. Kraljevi so eden od primerov dobrih praks v kmetijstvu, doda Hinka Hržič, kmetijska svetovalka v ormoški enoti ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. Na okrogli mizi je poleg ukrepov, s katerimi želijo omiliti posledice zadnjega neurja s točo, tekla beseda o nujni vzpostavitvi vzajemnega sklada in o zavarovanju v kmetijstvu, saj brez tega ne gre.
Kraljevi so bili tudi sami prizadeti zaradi neurja, saj jim je avgustovsko neurje v vinogradih v Pavlovskem Vrhu odneslo več kot 40 odstotkov pridelka. V zvezi s posledicami neurij je Pivčeva povedala, da se pogovarjajo predvsem o pomoči pri naslednjih investicijah in s tem povezanimi možnostmi črpanja evropskih sredstev, kar bi vsaj delno nadomestilo škodo. Državna pomoč, ko gre za kmetijske površine, ki jih je pred neurji mogoče zavarovati, je sicer neupravičena. Kot je dejala ministrica: "Denarja v naslednji finančni perspektivi bo dovolj, zato pričakujemo dobre projekte, ki bodo sledili zastavljeni strategiji in viziji razvoja slovenskega kmetijstva in bodo popravili sedanje stanje." Kot napoveduje ministrica, obstaja tudi možnost priprave interventnega zakona.
Ministrica Pivec si je na lokaciji nekdanje Tovarne sladkorja Ormož, ki je zdaj spet v slovenskih rokah, ogledala tamkajšnje zmogljivosti in s predstavniki občine govorila o možnih strategijah razvoja živilskopredelovalne dejavnosti. Razmišljajo tudi o vzpostavitvi kmetijskega distribucijskega centra na medregijski ravni. Miroslav Kosi, predsednik zadruge Kooperativa Kristal, ki povezuje pridelovalce sladkorne pese in pivovarskega ječmena, se v tej zgodbi vidi, saj nujno potrebujejo skladišča, tudi za pridelek ječmena. Kmetje pa so se razveselili tudi informacije, da bo država četrt milijona evrov razdelila v zadnjem neurju najbolj prizadetim občinam, da bo tako pomagala tistim, ki so pomoči potrebni takoj.
Priznanja in Pomen razstave "Dobrote slovenskih kmetij"
Razstava „Dobrote slovenskih kmetij“ na Ptuju je ena izmed prestižnejših razstav v Sloveniji, ki spodbuja razvoj podeželja oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Pomembna je tudi za ohranjanje kulinarične kulturne dediščine ter približevanje domače hrane ljudem. Zato ni slučajno, da se je razstave s svojim kruhom iz krušne peči udeležila tudi Zdenka Kralj iz Pavlovcev in prejela priznanja za rženi kruh, koruzni kruh, ajdov kruh z orehi in sadni kruh - vse pečeno v krušni peči.
Slovenski mlini: Vir moke za peko kruha
Za vse, ki se ukvarjajo s peko kruha in peciva, je ključnega pomena dostop do kakovostne moke. Nekateri mlini so bili v preteklosti zaprti ali so delovali z omejenim delovnim časom. Spodaj je naveden seznam mlinov, ki ponujajo moko, vključno z njihovimi kontaktnimi podatki in delovnim časom. Nekateri ponujajo tudi spletno naročanje in dostavo na dom.
- Mlinarstvo - Kralj Marjan, Prešernova cesta 20, Radomlje, 041 689 768, delovni čas: 8:00-17:00, sob., ned., pon. - zaprto.
- Mlinarstvo Novak Tomaž, Prebačevo 12, Kranj, (04) 235 74 74, delovni čas: 8:00-13:00 in od 15:00-17:00, sob.: 8:00-12:00, ned. in pon. - zaprto.
- Trgovina Mlin Katić, Letališka cesta 33, 1000 Ljubljana, 040 808 672, delovni čas: 8:00-16:00, ned. - zaprto.
- Rangus Mlinarstvo in trgovina, Dol. Vrhpolje, Dolenje Vrhpolje 15, Šentjernej, (07) 307 16 17, delovni čas: 8:00-16:00, sob. 8:00-12:00, ned. - zaprto.
- Mlinarstvo Mlinko, Koritnik Franko, Dolenja vas 49, Senožeče, 041 753 164, delovni čas: 9:00-12:00; tor. 9:00-17:00, ned. in pon. - zaprto.
- Mlinarstvo Dejan Pečovnik, Mlinska ulica 28, Fram, (02) 601 20 61, delovni čas: 9:00-17:00, ned., pon. - zaprto.
- Mlinarstvo - Plut Anton, Drašiči 48, Metlika, (07) 363 53 90, delovni čas: tor.-pet. 8:00-17:00, sob. 8:00-12:00, ned. in pon. - zaprto.
- Mlinarstvo Kolenko, Gornja Bistrica 198, Črenšovci, 041 899 066, delovni čas: pon.-pet. 8:00-16:00 (po 21. 3.).
- Špilarjev mlin, Grahovo 52, Grahovo, 031 435 422, delovni čas: pon.-sob. 8:00-19:00, ned. - zaprto.