Radič (Cichorium intybus) spada v botanično družino nebinovk in je sorodnik cikorije in endivje ter regrata. Vsem je skupen grenak okus, za katerega so krive rastlinske snovi grenčine, ki so zelo zdravilne.
Radič - zdravilne lastnosti in uporaba
Zgodovina in vrste radiča
Sprva so v Sredozemlju uživali divjo rastlino, v 15. stoletju pa so Italijani začeli radič kultivirati in od takrat ustvarili ogromno sort, ki jih poznamo še danes, od treviškega radiča do Chioggie, Castelfranca in še mnogih drugih. Sorte se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki in tudi barvi. Divji radič so naši predniki jedli že od nekdaj, kultivirati pa so ga začeli Italijani v 15. stoletju. Dobra stvar različnih sort je tudi njihova prilagojenost na vreme. Eno izmed bolj posebnih sort gojimo tudi v Sloveniji, domačini pravijo, da naj bi bil to najdražji radič na svetu. Da ta radič zraste v cvetove, je potrebnega veliko truda in ugodne vremenske razmere - slana. Nekoč so največ tega radiča prodali v Italijo, kjer so ga kupci želeli na božični mizi kot del tradicionalne pojedine, zadnja leta pa je vse bolj cenjen tudi pri nas, zato ga samo še eno tretjino izvozijo v Italijo.
Solkanski radič, znan tudi kot goriška roža, je elegantnejša inačica siljenega radiča. A ni samo oblika tista, ki očara, goriški radič ima tudi poseben sladko-grenek okus. Za en kilogram lepih radičevih vrtnic morajo solkanski radič čistiti debelo uro.
Manj znana, a velikokrat napačno uporabljena vrsta je treviški radič. Posadijo ga aprila, septembra mu povežejo glave, da do srčkov ne prodre svetloba in se ustvari belo-rdeči kontrast dolgih in čvrstih listov, ki nato zdržijo vso zimo.
Zdravilne lastnosti radiča
Radiču so zdravilne učinke pripisovali že naši predniki. V ljudski medicini se je uporabljal za lajšanje driske, uravnavanje krvnega sladkorja, krepitev srca, spodbujanje teka in celjenje ran. Prav grenčine v tej zelenjavi so iz fiziološkega vidika zelo zanimive. Snov, ki jih povzroča, se imenuje intibin in deluje protivnetno, spodbuja prebavo, delovanje jeter in žolčnika, kar pomaga pri izločanju toksinov iz telesa, ter znižuje količino sladkorja v krvi. Intibin se v radiču nahaja v belih rebrih listov, zato jih zaužijte, če želite žeti učinke te snovi.
Antocianini so vrsta polifenolov, ki vijolični zelenjavi in sadju dajejo intenzivno temno barvo (najdemo jih tudi v slivah in robidah). Znanstveniki so odkrili, da imajo izjemen biološki potencial, saj delujejo antioksidativno in varujejo pred nastankom kroničnih bolezni, kot so diabetes in srčno-žilna obolenja. Poleg tega raziskave kažejo, da ti polifenoli ščitijo človeško DNK pred poškodbami in zmanjšujejo tveganje za nastanek različnih vrst raka (predvsem ustne votline, grla, jeter in debelega črevesja). Njihove antivirusne in antibakterijske lastnosti delujejo proti celi vrsti škodljivih bakterij in virusov, denimo proti bakterijam, ki povzročajo pljučnico, vnetja sečil in vnetje zob, E. coli.
Radič vsebuje še en pomemben antioksidant, to je vitamin C, za katerega vemo, da krepi odpornost imunskega sistema in zavira staranje. Vitamin K je izredno pomembna hranilna snov, ki varuje srce, saj pomaga uravnavati krvni tlak in preprečuje nabiranje mineralov v arterijah, ki lahko povzročijo krvne strdke. Na to morajo biti pozorni ljudje, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, njim se svetuje, da z uživanjem radiča ne pretiravajo. Študija je pokazala, da vitamin K vpliva celo na človeške možgane in spomin. Radič vsebuje še precej cinka in bakra, ki skrbita za imunski odziv našega organizma in sodelujeta pri številnih vitalnih funkcijah v telesu. Znanstveniki se ukvarjajo tudi z vprašanjem, ali bi radič lahko nekoč uporabljali za odpravljanje parazitov.
Previdnost pri uživanju
Kuhanje in pečenje uničita nekaj grenkobe v radiču. Kot smo že omenili, morajo biti pri uživanju radiča previdni ljudje, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. Prav tako lahko radič povzroči neprijetnosti ljudem s hipoglikemijo, torej tistim, ki trpijo za nizkim krvnim sladkorjem. Če nimate naštetih težav, si radič privoščite brez skrbi. Grenak okus radiča lahko omilimo z odstranitvijo belih delov rastline ali z dodatkom limoninega soka ali kisa.
Kulinarična uporaba radiča
Radič ni (le) solata! Rad se peče, cvre, gratinira, polni in pri tem ne dodaja jedem le svoje teksture, sočnosti in barve, temveč tudi grenak okus, ki je velikokrat nepogrešljiv, ko jed potrebuje protiutež slanosti in/ali sladkosti.
Radič najpogosteje uživamo surov, vendar je zanimiv tudi v toplih jedeh, denimo v omaki za testenine in cmočke, v rižoti, popečen s kruhom in sirom ali ovit v slanino in pečen v pečici. Ljubitelji radiča iz njega poleg solat pripravljajo še nekaj zanimivih jedi, na primer kremasto rižoto ali omako za testenine, s popečeno slanino ali brez nje. Kot predjed ponudimo pečenega v ponvi ali pečici, dodamo mu sveža zelišča in narezan paradižnik češnjevec. Odlično se ujame zlasti z oljčnim oljem, v solati pa z bučnim oljem.
Recepti z radičem
Solata z radičem in ocvirki (po receptu Ošterije Žogica v Solkanu)
Glavice radiča operemo, lističe odstranimo, večje lahko narežemo, ostanke korenine vzdolžno razrežemo skupaj z manjšimi notranjimi listi. Vse damo v večjo solatno skledo. Ocvirkovo mast stopimo in ko se ocvirki segrejejo, jih poberemo z zajemalko. Potresemo jih po radiču in dodamo druge sestavine razen jajc, ki jih na solato položimo takrat, ko smo jo razdelili na krožnike.
Popečen radič s slanino
- Sesekljamo česen in zelišča ter jih zmešamo z oljčnim oljem, soljo in poprom.
- Glave radiča razrežemo na četrtine, manjše na polovico.
- Vsak kos pokapljamo z zeliščno mešanico in ovijemo s po dvema rezinama slanine.
- Položimo na vroče krožnike in ponudimo kot predjed.
Špageti z radičem in smetano
- Čebulo in česen olupimo in sesekljamo.
- Radič očistimo, operemo in liste posušimo ter narežemo na koščke.
- Na oljčnem olju svetlo prepražimo čebulo, dodamo česen in pražimo, dokler ne zadiši.
- V kozico stresemo radič in pustimo na srednjem ognju, dokler ne oveni.
- Dolijemo smetano, solimo in popramo ter potresemo s sirom.
- Špagete skuhamo v slani vodi, odcedimo in razdelimo na krožnike. Omako prelijemo čez špagete.
Rižota s pečenim treviškim radičem
Treviški radič je izjema, ki se ne ustraši vročine. Ko je treviški radič pečen, je najboljši. Zato ga za rižoto najprej spečemo. Če ne bi bilo zunaj tako mrzlo, bi ga spekli kar na žaru. Da pa ne bi kdo rekel, da ni dovolj svežine, rižoti dodamo še jabolko.
Italijanska rižota z radičem
Radičeva marmelada
Radič previdno operemo pod tekočo vodo, ga osušimo in drobno sesekljamo. Damo ga v veliko ponev. Dodamo rjavi sladkor, naribano lupinico pomaranč in limone ter precejeni pomarančni in limonov sok. Dodamo zvezdasti janež. Premešamo in pustimo počivati pri sobni temperaturi 30 minut. Potem znova premešamo in na šibkem ognju kuhamo marmelado približno 2 uri, dokler se količina ne zmanjša za dve tretjini in dokler ne dobimo rahlo karameliziranega sirupa. Ko je marmelada kuhana, dolijemo rum. Kozarce napolnimo z marmelado tako, da sega približno pol centimetra od roba, jih zapremo in takoj obrnemo narobe ter tako pustimo 12 ur. Radičevo marmelado lahko hranimo približno 6 mesecev.
Cikorija (Potrošnik) - zdravilne lastnosti in uporaba
Značilnosti in zgodovina
Potrošnik (Cichorium intybus L.) so včasih gojili zaradi njegovih korenin, ki so jih pražili in uporabljali kot kavni nadomestek. Potrošnik je odporna trajnica, ki zraste do enega metra visoko. Ima globoko zarezane pritlične liste, zgornji so suličasti, ki so zaviti ob robato, razvejano steblo. Korenine potrošnika izkopljemo jeseni, zelo dobro posušimo, ker rade splesnijo. Če pa jih bomo uporabili sveže, pa jih lahko nabiramo skozi vse leto. Naberemo in posušimo tudi modre cvetove potrošnika, ki raste ob stezah, po suhih travnikih in nasipih po celotni Sloveniji. Cvetove nabiramo od junija pa vse do septembra. V dopoldanskem času so cvetovi odprti, popoldne pa se že začno zapirati. Sodi v družino radičevk, najbližji sorodnik potrošnika je radič različnih vrst.
Zdravilne lastnosti cikorije
Korenine potrošnika vsebujejo veliko polisaharida inulina (50-60 odstotkov), ki sodi med prehranske vlaknine. Korenine poleg 20 odstotkov fruktoze vsebujejo še pektin in grenek seskviterpenski lakton laktupikrin in laktucin, kumarine in antioksidativno učinkovite flavonoide. V korenini je prisoten tudi kalij. Potrošnik blagodejno deluje na naš prebavni trakt, saj pospešuje apetit, izločanje želodčnih in črevesnih prebavnih žlez ter omogoča redno izločanje blata. Izboljša pa tudi funkcijo nekaterih drugih organov, kot so jetra, žolčnik in ledvice. Zaradi vsebnosti inulina znižuje tudi raven holesterola v krvi. Laktupikrin in laktucin pa delujeta protibolečinsko in pomirjevalno. Predvsem ga v splošnem poznamo po protivnetnem delovanju in antiseptičnih lastnostih. Za blaženje oteklin uporabljamo potrošnik v obliki oblog. Fenolna kislina, ki jo vsebujejo cvetovi, deluje kot diuretik in zmanjša zastajanje tekočin. Učinkovito pa deluje tudi pri blaženju vnetij pri revmatizmu in putiki. Potrošnik se izkaže tudi pri čiščenju krvi in slabokrvnosti. Priporočljiv pa je tudi pri diabetikih. Učinkuje tudi pri ekcemih, turih in zbija vročino.
Uporaba cvetov cikorije
Naberemo in posušimo modre cvetove potrošnika. Cvetje lahko kandiramo, spomladi pa mlade liste v rozeti uporabljamo kot solato namesto radiča. Sveži sok pospešuje rast las, sok iz cvetov kot obkladek pa pomaga pri utrujenih očeh. Svež ali posušen potrošnik nima nobenih neželenih učinkov, zato bi se morali še bolj opirati na njegovo učinkovito delovanje na naše telo. Pazljivi moramo biti le pri občutljivosti za regrat ali kakšne druge predstavnike skupine košarnic.
Recepti s cikorijo
Čaj iz cikorije (za težave z jetri, ledvicami, napenjanjem, leno prebavo in nespečnostjo)
15-30 g mešanice korenin, listov in cvetov potrošnika damo v liter vode, zavremo in kuhamo 5 minut. Nato precedimo. Popijemo eno skodelico pred jedjo zjutraj in zvečer. Če imate nemiren spanec in se večkrat na noč zbudite, potem le posezite po čaju iz potrošnika. Bene Behrič, zeliščar, svetuje tudi mešanico:
1 čajno žličko potrošnika in 1 čajno žličko regrata prelijemo s hladno vodo, segrejemo do vrenja in precedimo. Čaj pijemo 4 tedne, po 2 skodelici na dan. Regrat spodbuja presnovo, delovanje prebavnih žlez, jeter in ledvic ter tako pospeši odvajanje vode in izločanje žolča.
Kavotni nadomestek iz cikorije
Korenine naše babice rade prepražijo in zmeljejo v fin prah in si pripravijo kavni nadomestek cikorijo.
Krompirjeva solata s cikorijo (za 2 osebi)
Sestavine:
- 1 šopek cikorije
- 4 krompirje
- sol in poper
- olivno olje
- vinski kis
Priprava:
- Krompir olupimo, narežemo na manjše koščke in ga kuhamo v vreli vodi. Ko je mehko kuhan, krompir odcedimo.
- Medtem operemo cikorijo, narežemo jo na manjše koščke in kuhamo 10 minut v vreli vodi. Cikorijo nato odcedimo.
- V kuhani in ohlajeni cikoriji zmešamo krompir, sol, poper, olivno olje in vinski kis.
Rižota s cikorijo
Sestavine:
- 320 gramov riža
- 250 gramov cikorije
- 1 čebula
- 2 stroka česna
- olivno olje
- sol in poper
- 30 gramov masla
- 30 gramov parmezana
Priprava:
- Čebulo in česen na drobno nasekljamo. Čebulo popražimo na olivnem olju. Dodamo česen in mešamo, da zadiši. V ponev dodamo riž, prepražimo. Riž zalijemo s 3 zajemalkami vode. Solimo in popramo po okusu.
- Riž kuhamo 3 minute manj, kot piše na embalaži. Med kuhanjem rižu večkrat dodajamo vodo.
- Medtem operemo in narežemo cikorijo na manjše koščke. 3 minute pred koncem kuhanja riža dodamo v ponev narezano cikorijo. Kuhamo, da se riž zmehča.
- Rižoto odstavimo. Dodamo maslo in parmezan. Pomešamo. Dober tek!
Svež sok iz cikorije (zeleni napitek)
V slani vreli vodi skuhamo potrošnik, ki smo ga oprali in narezali na rezine. Kuhamo do mehkega, precedimo in ohladimo. Najprej zmeljemo jabolka, korenček, kuhano rdečo peso in ohrovt, dodamo limonin sok, sok grenivke, zmeljemo še blitvo, potrošnik in na koncu dodamo še banano.
Akacijevi cvetovi v prehrani
Akacija ali robinija?
Akacija oziroma robinija je zelo pogosto listopadno drevo v naših krajih. Akacija je listopadno drevo, množično razširjeno v vinogradniških deželah. Vendar moramo opozoriti, da ne govorimo o pravi "akaciji", temveč o robiniji (Robinia Pseudoacacia). Oba rodova spadata v družino metuljnic, podrobneje pa gre za dve različni skupini rastlin. V začetku 15. stoletja je robinijo v Evropo iz Severne Amerike prinesel kraljevi Francoski vrtnar Jean Robin zaradi svoje medonosnosti in dobrih lastnosti lesa. Robinija je invazivna tujerodna vrsta, ki v naših gozdovih izpodriva domače drevesne vrste. Je pogosto pionirska vrsta, zato je gozdarji ne odobravajo. Radi pa jo imajo vinogradniki, saj je njen les precej trd in trajen ter zato uporaben za kole v vinogradih, ter čebelarji, saj je robinija zelo medovita rastlina. Prav čebelarji naj bi bili zaslužni za to, da robinijo bolj poznamo pod imenom akacija, saj tako naslavljajo akacijev med.
Nabiranje in uporaba
Vsi deli akacije so za našo prehrano strupeni, razen cvetov! Nabiramo ravno prav razcvetena akacijeva socvetja, ki opojno dišijo. Za ta podvig pa nimamo veliko časa, saj le v nekaj dneh socvetje izgubi "prožnost" in omamni vonj. Ob nabiranju si cvetove delimo s čebelami, zato bodimo pazljivi na njihovo prisotnost na cvetovih in pustimo del opojnih cvetišč tudi zanje. Poleg tega je robinija zelo občutljiva na nizke temperature. Hitro pomrzne in posledično ne razvije socvetij. Če pa se že izogne spomladanski zmrzali, bo v vsej svoji veličini zadišala le ob prijetno toplih jutranjih in dnevnih temperaturah. Torej, v prehrani uporabljamo zgolj akacijeve cvetove. Nabiramo jih tako, da jih "osmukamo" iz cvetnega peclja.
Sveže cvetove posujemo po solatah ali pripravimo okusen čaj. Za ta namen lahko akacijeve cvetove sušimo in jih dodajamo v čajne mešanice celo leto.
Recepti z akacijevimi cvetovi
Osvežilna pijača iz akacijevih cvetov
Osmukane akacijeve cvetove namočimo v vrču z vodo. Tako namočene pustimo čez noč v hladilniku. Sveže cvetove namočimo v hladni vodi čez noč ali vsaj 12 ur. Nato tekočino precedimo. Na vsak liter tekočine dodamo 500 g sladkorja in 13 g citronske kisline. Dobro premešamo, da se sladkor raztopi. Segrejemo na 85°C in vroče polnimo v steklenice.
Žele iz akacijevih cvetov
Iz vodnega izvlečka akacijevih cvetov lahko pripravimo tudi žele - tip marmelade, kjer koščki sadja ali sadna pulpa niso prisotni. Žele naredimo tako, da vodnemu izvlečku dodamo sladkor (40-50 g na 100 ml tekočine), citronsko kislino (lahko tudi limonin sok) za svežino ter zgostimo z izbranim želirnim sredstvom (npr. agar agar odmerimo za tekočino 6-7 g na 1 l tekočine). Pripravek lahko še dodatno odišavimo, ni pa za pretiravati, saj tako hitro prekrijemo osnovno aromo akacije. Če pa nam želatinasta struktura ni najbolj po godu, lahko žele nadgradimo tako, da v že pripravljen žele po zgornjem receptu vmešamo sveže cvetove.
Marmelada (džem) iz akacijevih cvetov
Marmelado (džem) iz akacijevih cvetov uporabljamo klasično (na kruhu za zajtrk) ali pa nadalje raziskujemo kombinacije. Meni ljub je akacijev džem v kombinaciji s svežimi siri (mocarela, burrata) kot sirna pomaka. Odlično pa se marmelada znajde kot cvetlični dodatek nežnim sladicam.