Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata) je rastlina, ki se bo v naravi začela bohotiti v prihajajočih mesecih. Na sprehodih po naravi ga bomo zato lahko pogosto srečevali in nabirali vse do jeseni. Z iskanjem ozkolistnega trpotca se zelo verjetno ne bomo pretirano namučili, saj je to res pogosta rastlina. Zelo rada raste na suhih in gnojenih travnikih ter pašnikih. Srečamo pa ga tudi ob poteh, ne samo v nižinah, temveč tudi v višjih predelih. Marsikje ga lahko najdemo že kar na domači zelenici.
Podrobneje sta nam ga predstavila in zaupala odlične recepte Ana in Primož Godec, ki ustvarjata spletno stran Naberi si čaj. Zeliščarstvo je bilo obema položeno že kar v zibelko. “V obeh družinah sta zelišča nabirali najini mami in zeliščnih čajev zato nikoli nismo kupovali. Ko sva si ustvarila dom, je zelo spontano, ob izletih v naravo, rasla tudi najina zeliščna mešanica.“
Prepoznavanje in nabiranje
Najlažje ga prepoznamo po suličastih listih, na katerih lahko vidimo od 3 do 5 vzporednih žil po celotni dolžini lista. Na vrhu stebla se nahaja široko klasasto socvetje, iz katerega štrlijo beli prašniki daleč iz cvetnega klasa.
Pri ozkolistnem trpotcu imamo na voljo številne dele rastline, ki jih lahko naberemo in uporabimo. Vse od korenin, listov, cvetov pa do semen rastline. Nabiramo ga v suhem vremenu, pri čemer pazimo, da pri nabiranju rastline ne mečkamo.
Najprimernejši čas za nabiranje cvetov ozkolistnega trpotca je v celotnem obdobju njegovega cvetenja, ki ga opazimo od maja do septembra. Liste sicer lahko nabiramo vse od pomladnih mesecev pa do pisane jeseni, a najprimernejši čas je na začetku cvetenja, tj. od maja do junija.
Zdravilni učinki in uporaba
In vitro ter klinične raziskave so dokazale, da ozkolistni trpotec deluje protivnetno, protibakterijsko, protivirusno, spazmolitično (sproščanje krčev) in imunostimulativno ter ima učinek na hitrejše strjevanje krvi. Lajša tudi želodčno-črevesne bolezni in prebavne motnje - spodbuja debelo črevesje k iztrebljanju.
Najpogosteje iz njega pripravljamo in uporabljamo dva pripravka: trpotčev čaj in sirup.
“Oba uporabljamo ob vnetju dihalnih poti, prehladu, vnetju ustne sluznice in žrela ter kašlju. Ob vnetju žrela lahko čaj tudi grgramo. Sirup uživamo na žlico nekajkrat na dan, ko nas pestijo prej naštete težave.”
Iz trpotčevih listov lahko pripravimo tudi sveže iztisnjen sok. “Ta zaustavi krvavitev, omili srbenje in otekline, ki nastanejo ob vnetju, ter zdravi vse zunanje poškodbe, kot so rane, ureznine, udarnine, piki žuželk in ugrizi.
Trpotčevo mazilo lahko uporabimo za pospešeno celjenje kože. Zato bo odlična izbira za celjenje odrgnin ali razpokane kože na rokah. Z njim si lahko pomagamo tudi pri negi vnete dojenčkove kože, saj svojo nalogo odlično opravi v boju s pleničnimi izpuščaji.
Za prebavne težave uporabimo trpotčeva semena. Ko jih naberemo, jih posušimo in nato zmeljemo. Vsebujejo namreč veliko sluzi, kar je odlično za uravnavanje prebave.
Mleta semena se uporabljajo tudi v kulinariki. Nekateri jih dodajajo v mešanico za pripravo kruha ali v razna peciva. Slednjim lahko dodamo tudi trpotčev sirup.
Mlade poganjke trpotčevih listov lahko dodamo k solatam, prilogam in tudi juham. Uživamo jih lahko tako surove kot tudi kuhane. Odlično pa se k jedem podajo tudi pražena trpotčeva socvetja.
Recepti za pripravo
Priprava trpotčevega sirupa
Liste trpotca moramo na drobno narezati in jih v plasteh skupaj s sladkorjem (ali medom) položiti v steklen kozarec, lahko kar tistega za vlaganje. Začnemo s plastjo listov, sledi plast sladkorja in tako ponavljamo, dokler nam ne zmanjka listov, a končamo s sladkorjem. Nato vsebino dobro pretlačimo. Počakamo dan ali dva, da se vsebina posede, in dodamo nove plasti, če želimo. Kozarec zavijemo v aluminijasto folijo, da ga zaščitimo pred virom svetlobe ali na kak drug način preprečimo izpostavljenost svetlobi. Kozarec postavimo v hladno klet s stalno temperaturo. Včasih so namesto tega kozarec zakopali v zemljo in na ta način ohranjali ustrezne pogoje v temi s stalno temperaturo okolja. Kozarec pustimo mirovati tri do štiri mesece, nato sirup precedimo in ga pretočimo v temne stekleničke.
Alternativno lahko sirup pripravimo s poparkom:
- Iz 250 gramov svežih trpotčevih listov, 1 kilograma sladkorja, limone in medu lahko naredimo sirup tudi s poparkom.
- Liste trpotca poparimo s pol litra vode in pustimo, da se ohladi, lahko pustimo stati tudi do 12 ur.
- V drugi posodi v liter vode vmešamo sladkor in kuhamo do vretja, ter pustimo vreti toliko časa, da se sladkor povsem raztopi.
- Ko se raztopina ohlaja dodamo še limonin sok in po želji še med.
- Poparek precedimo in vmešamo v sladkorno raztopino.
Tretji način priprave sirupa je podoben pripravi iz smrekovih vršičkov:
- Kozarec s plastmi listov trpotca in sladkorja postavimo za dober mesec na sonce, vmes nekajkrat pretresemo.
- Ko se vsebina raztopi in utekočini, maso precedimo in natočimo v sterilizirane kozarce. Ta metoda sicer ni najbolj priporočljiva, saj trpotčevi listi oksidirajo in potemnijo, kar pomeni, da sirup vsebuje manj zdravilnih snovi.
Priprava trpotčevega olja/mazila
Za pripravo mazila moramo trpotčeve liste najprej posušiti, tako da postanejo drobljivi. Pri sušenju bodimo pazljivi. Liste sušimo na temnem, med 30 in 40 stopinj Celzija, saj lahko v nasprotnem primeru potemnejo. Potemnjeni listi so znak, da smo skozi proces sušenja izgubili kar nekaj, če ne celo večine zdravilnih učinkovin. Zato počrnele suhe liste nekateri zavržejo.
Drobljive trpotčeve liste nato dodamo v izbrano olje (mandljevo, repično ali olivno). Posodo shranimo na temno in hladno mesto, za 4-6 tednov. Nato precedimo in olju dodamo čebelji vosek, ki smo ga prej stopili v parni kopeli. Tekočo zmes premešamo in nalijemo v posodico, da se ohladi in strdi ter je primerno za uporabo.
Priprava trpotčevega čaja (poparek)
Dve čajni žlički nadrobljenega zelišča prelijemo s skodelico vroče vode (150-200 ml). Dobro premešamo, pokrito pustimo stati 6-8 minut in nato precedimo.
Priprava trpotčevega čaja (preliv)
Dve čajni žlički zdrobljenega trpotca prelijemo s skodelico hladne vode (200 ml) in namakamo dve uri. Zatem precedimo in rahlo segrejemo.
Trpotec v kulinariki
Številne zdravilne sestavine trpotca lahko zaužijemo tudi v jedeh:
- Najokusnejši so na drobno narezani mladi trpotčevi listi, ki so okusni in zelo uporabni v solati - bodisi samostojno, bodisi v kombinaciji z drugimi vrstami zelenjave.
- Na drobno narezani mladi trpotčevi listi so zelo uporabni tudi v juhah in prilogah - surovi ali kuhani. Starejši listi imajo bolj grenek okus in jih je bolje malo pokuhati.
- Užitni so tudi presni ali popečeni cvetni popki, mlada trpotčeva socvetja, katerih okus spominja na gobe, na primer na šampinjone in jih lahko uporabimo kot začimbo ali jih dodamo k jedem, kamor bi sicer dodali tudi gobe.
- Mleta semena lahko dodajamo moki za pripravo kruha, peciva ali drugih pečenih močnatih jedi.
Zelo preprosta je priprava trpotčeve omlete, za katero potrebujemo pest trpotčevih listov, 1 jajce, polnozrnato moko (lahko tudi navadno), mleto papriko, sol, olje (najboljše hladno stiskano sončnično), poper, muškatni orešek in vodo. Iz jajca in moke z dodajanjem vode pripravimo gosto maso in vanje zamešamo narezane in oprane liste trpotca ter začimbe. Slastno omleto spečemo v ponvi.
Na kaj moramo biti pozorni
Ozkolistni trpotec velja za varno zelišče, za katerega ne poznamo neželenih učinkov ali drugih nevarnosti uporabe. Ker ni podatkov o uporabi zelišča med nosečnostjo in dojenjem, se je potrebno pred zdravljenjem z ozkolistnim trpotcem posvetovati z zdravnikom.
Pomembno je, da liste nabiramo zelo pazljivo, brez tlačenja in mečkanja. Poškodovani deli listov bodo sicer ob sušenju potemneli, kar je znak izgube zdravilnih učinkovin. Posebna previdnost je potrebna tudi pri sušenju. Liste je potrebno posušiti hitro in na temperaturi od 30 do 40 stopinj, saj nam lahko v nasprotnem primeru ravno tako potemnejo.
Priporočen dnevni odmerek za odrasle in otroke nad desetim letom starosti je od 3 do 6 g zelišča. Za otroke starosti od štiri do deset let se priporoča manjši odmerek - od 2 do 4 g, medtem ko se za otroke do četrtega leta starosti priporoča od 1 do 2 g zelišča dnevno.
Zanimivosti
Ozkolistni trpotec je prastaro zelišče, za katerega je že od nekdaj veljalo, da ne sme manjkati med zdravilnimi pripravki zdravnikov, lekarnarjev in ranocelnikov. Stari Grki in Indijanci so ga uporabljali na primer pri poškodbah in kot protistrup pri ugrizih strupenih živali. V domači lekarni ga je imel tudi Aleksander Makedonski in si z njim lajšal glavobole.
Plantago v latinščini pomeni podplat. Zgolj ena rastlina proizvede ogromno število semen - od 2.500 do 10.000.
Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini z omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, ki pa za troptec še niso določene.
Zanimivo je, da čeprav trpotec deluje protivnetno in protibakterijsko, hladni vodni izvlečki in svež sok zavrejo bakterijsko rast, medtem ko poparki in prevretki niso učinkoviti. Protibakterijsko učinkovitost pripisujejo avkubigeninu, ki ga rastlinska beta-glukozidaza sprosti iz avkubina, pri vretju pa omenjeni encim uničimo.
Raziskave na živalih s P. major so pokazale, da po njem popusti dušeče skrčenje sapnic podobno kot po sintetičnem zdravilu salbutamol, le da je učinek prvega šibkejši in kratkotrajnejši. Zniža krvni tlak in ima šibke protivnetne lastnosti. Listni izvlečki zelo dobro celijo rane.
Raziskave na ljudeh pa so pokazale, da se s njim da uspešno zdraviti dušeči in nedušeči kronični bronhitis ter odpravljati subjektivne in objektivne prehladne znake.
Trpotec lahko spodbudi nastanek imunoglobulinov E, protiteles, ki sprožijo bronhialno astmo tip I, torej pri preobčutljivih bolnikih po ovinkih povzroča to, kar sam odpravlja - težko dihanje zaradi skrčenja sapnic. Čezmerni odmerki lahko delujejo odvajalno ter znižajo krvni tlak.