Trojanski krof, znan tudi kot »trosed«, je priljubljena sladica, ki izvira iz mesta Trojane in predstavlja eno izmed najbolj prepoznavnih in priljubljenih sladic v Sloveniji. Trojane, ki ležijo na meji med zahodno in vzhodno Slovenijo, so dom teh znamenitih krofov. Mnogi si ne predstavljajo pusta brez slastnih krofov, in čeprav jih večinoma jemo v pustnem času, so jih na Trojanah uvrstili na celoletni meni, s čimer je trojanski krof postal sladica vseh letnih časov. Krofi kot sladke dobrote nas spominjajo na otroštvo, praznike in posebne priložnosti, med njimi pa je trojanski krof zagotovo ena izmed najbolj priljubljenih izbir v Sloveniji.
Energijska vrednost in hranilna sestava trojanskega krofa
Krofi lahko predstavljajo precejšen energijski zalogaj. Čeprav je slasten, krof ni najbolj hranilno ugoden: vsebuje razmeroma veliko maščob in kalorij, po drugi strani pa nima veliko beljakovin, vlaknin ali drugih koristnih hranil. Energijska vrednost krofa je lahko zelo različna, saj je odvisna predvsem od količine maščob in velikosti. Bolj mastni krofi imajo običajno tudi več kalorij.
Po navedbah prehranske strokovnjakinje Zale Horvat ima trojanski krof približno 2928 kJ (700 kcal). Pri proizvodnji v gostilni Trojane kroglica, preden vzhaja, tehta 15 dekagramov, pripravljen krof pa ima dobrih 20 dekagramov in 500 kalorij. Večji ali polnjeni krofi, kot je trojanski, so lahko precej kaloričnejši, ocenjeni tudi do 700 kcal, medtem ko ima klasičen 100-gramski krof z marmelado približno 300 kcal (1255 kJ), 12 g maščob, 48 g ogljikovih hidratov in okoli 16 g sladkorja. Manjši, 80-gramski krof pa vsebuje približno 240 kcal.
Če pojeste tri klasične krofe, ste lahko hitro na skoraj tisoč kalorijah oziroma okoli 3.000-3.800 kJ, kar je skoraj polovica povprečnega dnevnega energijskega vnosa odraslega moškega. Zato je pomembno, da s količino ne pretiravamo, saj gre vsekakor za precej kalorično živilo. Domači krofi so lahko tudi precej kalorični, saj so običajno bolj mastni, kar pa je pogosto dobro za okus.
Proizvodnja trojanskih krofov: Recept in postopek
V gostišču Trojane delujejo transparentno, z naravnimi in slovenskimi sestavinami. Prva izmena zaposlenih se začne ob 5. uri, tako da so lahko prvi krofi postreženi že zgodaj zjutraj. Od časa, ko se zamesi testo, do trenutka, ko dobite svež krof v roke, traja približno štiri ure.
Sestavine in priprava testa
- Vse sestavine poskušajo dobiti od slovenskih proizvajalcev.
- Moka je iz Žita, jajca oziroma rumenjaki so iz Jate.
- Najpomembnejša je moka, ki mora imeti ravno pravšnjo količino glutena oziroma lepka.
Mešalnik zamesi testo iz Žitove moke, rumenjakov, mleka, kvasa, ruma, vanilin sladkorja, sladkorja, vaniljeve in limonove arome. Stroj meša sestavine od 20 do 30 minut, testo zatem nekaj časa počiva, nato pa ga prestavijo v drug stroj, ki pomaga oblikovati kroglice. Vsaka kroglica tehta 15 dekagramov, kar je približno dvakrat več, kot navajajo recepti za domačo peko.
Cvrtje in polnjenje
Krofi se cvrejo približno 20 minut na nižji temperaturi olja, in sicer deset minut na vsaki strani. Še tople jih napolnijo z marmelado - marelično ali borovničevo - ali s čokoladno kremo. Za čokoladne krofe z vaniljevo kremo, oblite s čokolado in posute s kokosom, pa morajo biti ohlajeni, da se jajčna vaniljeva krema ne sesiri.
Obseg proizvodnje in zagotavljanje svežine
V pustnem času ocvrejo okrog 100.000 krofov. Ob nedeljah so včasih tako obremenjeni, da za nekaj časa prenehajo peči čokoladne in borovničeve krofe, da ne bi ustavili proizvodnje mareličnih. Četudi so v več kot šestdesetih letih močno optimizirali proizvodnjo, je napovedovanje potrebne količine krofov še vedno uganka. Včasih jim vreme zagode, kar se je zgodilo pred leti za pusta, ko več avtobusov ni prišlo, zato je ostalo veliko krofov. Vsak večer krofe, ki ostanejo, brezplačno podelijo, saj prodajajo samo čim bolj sveže, saj si njihovi gostje zaslužijo le najboljše.
Zgodovina in tradicija trojanskih krofov
Zgodba trojanskih krofov sega v prelomno leto 1961, ko je Rajka Konšek, takratna direktorica gostišča, z njimi obogatila ponudbo. Recept, po katerega je šla na Dunaj, je dodelala in še danes delajo po njem. Ta recept se prenaša od ust do ust, iz generacije v generacijo, kot ljudska pripovedka. Sprva so na dan ocvrli le nekaj deset krofov, a je količina hitro naraščala.
Krofe so začeli pripravljati, ker se je tukaj ustavljalo veliko šoferjev avtobusov, saj je mimo potekala avtobusna linija. V zahvalo so jim podarili malico in krofe. Še danes, tako kot nekoč, voznikom avtobusov brezplačno postrežejo z njimi. Gostišče je tudi sicer dobrodelno usmerjeno in denarja ne namenja reklamam. Urška Strnad, vodja gostinstva, pravi, da je včasih pač treba dati kaj zastonj, pa se povrne v kakšni drugi obliki. To je razvidno tudi pri uporabi njihovih stranišč, ki so na Trojanah odprta ves čas in so še vedno zastonj, medtem ko so ob večini avtocest po državi postala plačljiva.
Različice nadevov in posebnost trojanskega krofa
Trojanski krof je običajno napolnjen z različnimi kremami. Še tople jih napolnijo z marmelado: marelično ali borovničevo, pa tudi s čokoladno kremo. Za čokoladne krofe z vaniljevo kremo, oblite s čokolado in posute s kokosom, pa morajo biti ohlajeni. Čeprav so med najbolj priljubljenimi krofi z marelično marmelado, so danes na voljo tudi taki s čokolado, vaniljevo kremo, pistacijo in celo proteinskimi nadevi. Vendar v gostišču Trojane zaradi prostorskih zmogljivosti trenutno ne ponujajo brezglutenskih, veganskih ali v pečici pečenih krofov, čeprav so to pogosta povpraševanja gostov.
Kritikom, ki menijo, da je trojanski krof prevelik, vodja gostinstva Urška Strnad odgovarja, da vztrajajo pri tej velikosti, saj je prav zaradi nje trojanski krof nekaj posebnega. Tistim, ki ga ne morejo pojesti, pa pravi, da je krof narejen za ljudi, ki se imajo radi, da si ga podelijo.
Zmernost pri uživanju in poraba kalorij
Uživanje trojanskega krofa ne pomeni, da morate popolnoma opustiti druge zdrave izbire. Priporočljivo je, da krof uživate kot občasno poslastico, saj velikost krofa pomembno vpliva na kalorični vnos. Zmernost je ključnega pomena za vključitev te sladice v uravnoteženo prehrano. Trojanski krof lahko odlično dopolnjuje obrok, če ga postrežete s svežim sadjem ali skodelico jogurta.
Če vas zanima, koliko gibanja je potrebno za "pokuritev" kalorij, ki ste jih zaužili s krofom (približno 300 kcal za klasičen krof in več za trojanskega), je za osebo, težko okoli 80 kilogramov, priporočljivo:
- 45-60 minut hitre hoje
- 30 minut teka
- 35-40 minut kolesarjenja
- 40 minut zmernega treninga z utežmi
Za pokuritev krofa s 300 kalorijami bi morali narediti med 7500 in 10000 korakov. Naše telo porablja kalorije že v mirovanju z dihanjem, prebavo in vsemi ostalimi procesi, dodatno pa jih porabljamo s fizično aktivnostjo. S hitro hojo v klanec navzgor recimo porabimo veliko več kalorij kot s počasno hojo po ravnem. Če ste si privoščili krof, brez skrbi: v kolikor je ta del zdrave, uravnotežene prehrane, ni s tem prav nič narobe.
Krof kot simbol obilja in kulturni pomen
Krof ni le sladica - v številnih evropskih državah simbolizira obilje in srečo pred postnim obdobjem. Medtem ko je luknja v ameriškem donutu nastala zato, da se testo med cvrtjem enakomerno speče, je polnjen krof srednjeevropska različica razkošja - več testa, več nadeva, več užitka. Takšne krofe imamo najraje tudi Slovenci. Pust je tisti čas v letu, ko so krofi praktično del nacionalne identitete.
Zanimivo je, da so na Trojanah rekordno prodajo doslej ustvarjali poleti oziroma zgodaj jeseni, ne okrog pusta. Med turisti je zelo veliko Avstrijcev, ki potujejo na morje, v zadnjih letih se je povečalo tudi število madžarskih gostov, in to tako poleti kot v pustnem času, ko se z avtobusi vračajo s karnevalov, denimo iz Benetk. Na pustno soboto ali nedeljo Gostišče Trojane obišče več kot 30 avtobusov.
Poleg krofov in njihovih domačih toplih jedi, v katerih, če se le da, uporabijo čim bolj domače sestavine, meso in zelenjavo od bližnjih kmetov, so med gosti priljubljene tudi blejske kremne rezine in prekmurske gibanice.
tags: #trojanski #krofi #energijska #vrednost