Por (Allium porrum L.) je priljubljena zelenjava z nežnim okusom po čebuli. Uvrščamo ga v družino lukovk (Amaryllidaceae), kamor spadajo tudi čebula, čemaž, mlada čebula in drobnjak. Na voljo je skozi vse leto in ga najdete v skoraj vsaki trgovini in tržnici.
Uvod in Zgodovina Pora
Gojene vrste pora izvirajo iz divjih vrst, ki večinoma rastejo na goratih območjih osrednje Azije, nekatere pa so razširjene tudi v sredozemskih državah, od Portugalske do zahodnega Irana. Por sicer uspeva v hladnem in zmerno hladnem podnebju, saj je precej odporen na nizke temperature.
Kot vrtnino so ga gojili že v Egiptu, približno 2.500 let pred našim štetjem. Za eno pomembnejših vrst zelenjave je veljal v antični Grčiji in Rimu, od koder se je razširil po celotni Evropi. Por so poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani, ki so rastlino zelo cenili. Z rimskim cesarjem Neronom je por prišel v zgodovino, saj ga je izjemno cenil in bil prepričan, da mu uživanje rastline prinaša lepši glas.
V Walesu por velja za nacionalni simbol; po legendi naj bi valižanski vojaki por med bitkami nosili na svojih čeladah, da bi se ločili od sovražnikov. Danes Valižani še vedno nosijo por na dan svetega Davida.
Pri nas por najpogosteje sadimo na vrtove za domačo rabo, za trg pa ga gojimo v notranjosti, v predelih okoli mest.
Botanične Značilnosti Pora
Por se od drugih čebulnic razlikuje po dolgih, širokih in mesnatih listih, ki so tesno stisnjeni in razpotegnjeni v listnih nožnicah, ki so videti kot steblo, vendar govorimo o »lažnem steblu«. Njegovo pravo steblo je kratko in okroglo.
Nadzemni del rastline je običajno sinje zelene, podzemni del pa bele barve. Korenine pora so šopaste in zrastejo do 20 cm globoko. V prehranske namene uporabljamo omesenele liste oziroma lažno steblo pora.
Por cvetno steblo razvije v drugem letu; visoko je do 150 cm, na tankem vrhu pa ima okroglo socvetje z dvospolnimi cvetovi.
Prehranska Vrednost in Koristi za Zdravje
Por je živilo z nizko energijsko vrednostjo (100 g svežega pora vsebuje 45 kcal). Ima ugodno prehransko sestavo, saj vsebuje veliko prehranskih vlaknin in različnih organskih kislin, kot sta askorbinska kislina (vitamin C) ter jabolčna kislina. Zeleni nadzemni del rastline je bogat vir železa, provitamina A in vitamina C.
Najvažnejša sestavina v poru je žvepleno eterično olje, ki rahlo draži in povzroča izločanje želodčnih in črevesnih žlez ter jeter in žolčnika. Por preprečuje gnitje in vrenje v prebavilih. Znano je tudi, da por žene na vodo, kar pomeni, da deluje diuretično.
Zaradi vsebnosti vitaminov A, B, C je cenjena zelenjava na koncu zime. Že zdravnik in biolog Leclerc je segal po zdravilu iz pora. Mešanico pora, mleka in krompirja je priporočal kot slastno dietično hrano pri vnetjih in pri raznih boleznih ledvic (jed je neslana). Por naj bi pomagal tudi pri težavah z vodenico, obolenjih kože in astmi.
Za lajšanje bolečin pri piku ose ali čebele je priporočljivo na boleča mesta položiti zmečkan porov list, saj bolečina hitro popusti. Tudi pri protinu si lahko pomagate z obkladki iz zmečkanega pora. Ob kašlju si lahko pomagate s podrobno narezanim porom, ki ga zavrete, ohladite in dodate med. Vendar pa velja opozorilo: vsako pretiravanje je lahko nevarno.
Sorte Pora
Vrste pora ločimo po morfoloških in bioloških lastnostih. Sorte se med seboj razlikujejo po barvi listov (od rumeno-zelene do temno modro-zelene), debelini, upognjenosti in kotu listov ter debelini voščene prevleke. Nekatere sorte pora imajo lažno steblo ob koreninah rahlo odebeljeno, vendar pa se čebula zelo redko oblikuje.
Za zgodnje vrste, namenjene spomladanski pridelavi, je značilno dolgo steblo in svetlo zeleni listi. Njegova rast je intenzivnejša in je hitreje pripravljen na spravilo.
Izbrane Sorte Pora:
- Columbus: Je hitro rastoča vrsta pora za poletno in zgodnje jesensko pridelavo. Zanj je značilno okoli 30 cm dolgo steblo s pokončnimi, močnimi listi zelene barve. Že zgodaj daje visok pridelek in je zelo prijetnega okusa.
- Lancelot: Gojimo ga pozno poleti in jeseni, njegove liste krasi modro-zelena barva. Steblo je dolgo približno 25 cm in vsebuje veliko temno zelenih, čvrstih listov. Lancelot zagotavlja visok pridelek in je relativno odporen na viruse. Na Primorskem lahko tudi prezimi.
- Goliat: Pri tej sorti so listi široki in sivozeleni, čebulica pa je šibko izražena. Steblo doseže višino do 30 cm in tehta do 200 g. Goliat dozori 4 mesece po sajenju in je zelo produktiven.
Obstajajo tudi zelo priljubljene sorte, ki zgodaj dozorijo, vendar zahtevajo veliko nege. Gojenje takšnih sort traja 120 dni, pridelek pa je obilen. Listi so voskasti, svetlo zeleni, steblo pa belo in dolgo 30 cm.
Gojenje Pora
Por je nezahtevna rastlina, odvisna od temperature in svetlobe. Prav tako ga je potrebno oskrbovati z vodo in hranilnimi snovmi. To rastlino je najbolje saditi na peščena, ilovnata tla, ki imajo dobro vodno kapaciteto, praviloma pa lahko por raste na vseh vrstah tal. Poru ne ustrezajo preveč kisla tla brez poapnenja, najbolj mu ustrezajo tla s pH vrednostjo 5. Pora ne sadimo na mesto, kjer so predhodno rasle druge sorte iz njegove družine (lukovke), ker obstaja nevarnost, da se iz zemlje nanj prenesejo njihove glivice. Na takih področjih je zaželen štiriletni premor.
Idealna temperatura za vegetativno rast pora je 19-23 °C; pomembno je, da temperatura ni previsoka, saj se takrat rast rastline ustavi ali upočasni. Nekatere sorte lahko v našem podnebju tudi prezimijo.
Setev, Presajanje in Pobiranje
- Zgodnja setev: Por sejemo že januarja, pobiramo pa junija.
- Poletna setev: Sejemo februarja, presajamo maja, pobiramo pa avgusta.
- Jesenska setev: Sejemo marca ali aprila, presajamo konec maja ali junija, pobiramo pa ga lahko do novembra.
- Prezimna setev: Sejemo maja ali junija, presajamo pa julija ali avgusta.
V sušnih obdobjih je potrebno namakanje, mesec dni po presajanju pa por pognojimo s tekočim gnojilom.
Sajenje špargljev
Pobiranje in Skladiščenje Pora
Po ročnem ali strojnem pobiranju podolgovato čebulo rastline skrajšajo za 4 cm, liste pa za približno 20 cm. Na kakovost skladiščenja pora, poleg razmer, vpliva tudi količina voska na površini listov. Med skladiščenjem se masa pora postopoma zmanjšuje zaradi izgube vlage.
V hladilniku por svežino ohranja do dveh tednov, izgubo vlage pa lahko omejimo tako, da ga zavijemo v plastično folijo. Por sicer lahko skladiščimo do 4 mesece, odvisno od razmer skladiščenja. Pozni pridelek se pobira konec oktobra in v novembru ob suhem in lepem vremenu.
Kulinarika: Uporaba Pora v Kuhinji
Por lahko uživamo svež ali kuhan. Por se najpogosteje uporablja v juhah in enolončnicah, dodajamo ga lahko tudi v solate, rižote, pečene jedi in pri pripravi raznih vrst pit. Uživamo ga lahko v kuhani ali presni obliki.
Recept: Juha iz pora in krompirja
Beli del pora na drobno nasekljamo in prepražimo v kozici na žlici masla, dokler popolnoma ne oveni. Dodamo na manjše rezine narezan krompir in zalijemo z jušno osnovo ali vodo. Pokrito kuhamo približno 15-20 minut, oziroma toliko, da se krompir zmehča. Ko je juha kuhana, jo s paličnim mešalnikom zmiksamo.
Recept: Lazanja s porom
Najprej očistimo por tako, da mu odstranimo najtrši zeleni del, ga vzdolžno zarežemo po sredini in pod tekočo vodo odstranimo ostanke zemlje. V ponvi segrejemo nekaj žlic olja in na njem pražimo por nekaj minut; če je treba, dodamo čisto malo vrele vode, da se čim bolje poduši. Nato ga pokrijemo in pustimo na šibkem ognju od 10 do 15 minut.
Medtem naredimo bešamel: V srednje veliki kozici stopimo maslo in dodamo moko, na hitro popražimo, nato dodamo mleko. Na srednje močnem ognju naj se bešamel zgosti, nato ga posolimo in začinimo z belim poprom ter muškatnim oreščkom.
Ko so vse sestavine za lazanjo pripravljene, jo sestavimo: na dno namaščenega pekača nanesemo tanko plast bešamela, nanj položimo plast testenin za lazanjo, nato dodamo bešamel, nekaj zajemalk pora, na kocke narezano pečeno šunko in gavdo, nato pa plast testa. Nadaljujemo, dokler ne porabimo vseh sestavin. Pečico vključimo na 200 stopinj, lazanjo pečemo 30 minut, na koncu jo lahko zapečemo s programom žar, ki ga vključimo na 250 stopinj.
Bolezni in Škodljivci Pora
Por lahko napadejo različni škodljivci in bolezni. Čebulna muha in korenjeva muha delata škodo tudi na poru. Pojavi se lahko tudi listna uš. Obstaja tudi tako imenovana porova rja, proti kateri ni zares učinkovitega sredstva. Za preprečevanje bolezni in škodljivcev je pomembno upoštevati štiriletni kolobar in preprečevati sajenje pora na mestih, kjer so predhodno rasle druge lukovke.
