Tradicionalni slovenski zajtrk in pomen kruha

Vsako leto Teden slovenske hrane zaokrožimo s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom (TSZ). Ta iniciativa, ki jo Vlada Republike Slovenije razglasi na pobudo dvanajstih stanovskih organizacij kmetov, zadrug in čebelarjev, med katerimi je tudi Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM), poteka vsako leto tretji teden v novembru. Glavni namen projekta je izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje šolske mladine ter širše javnosti o pomenu zajtrka, prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora in pomenu kmetijske dejavnosti ter čebelarstva.

Sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka

Osnovne sestavine TSZ so mleko, maslo, kruh, med in jabolka (ali drugo sveže ali suho sadje brez dodanega sladkorja), vsa domačega izvora. Leta 2025 bo potekal že 15. Tradicionalni slovenski zajtrk pod sloganom: Moja izbira je slovenska hrana. Letos je medresorska delovna skupina pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v ospredje postavila pomen kruha kot osrednjega živila, pa tudi drugih žitnih izdelkov in žit, z namenom poudariti to pomembno prehransko dobrino, ki ima v našem kulturnem prostoru tudi zelo močan simbolni pomen.

Kruh kot osrednje živilo

Kruh je že vsa leta, poleg mleka, masla, medu in jabolk, sestavina zajtrka. Je vsakdanje in najbolj osnovno živilo, ki je tradicionalno zastopano v slovenski prehrani. V Sloveniji imamo na voljo kakovostna žita in žitne izdelke, ki pa so vsaj v polnozrnati obliki med potrošniki premalo priljubljeni.

Infografika o različnih vrstah žit in njihovih hranilnih vrednostih

Ob tej priložnosti želimo izpostaviti polnozrnati kruh ter druge polnozrnate žitne izdelke in kaše, saj ima njihovo vključevanje v zajtrk, pa tudi druge dnevne obroke, pomembno vlogo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa II, nekaterih vrst raka in debelosti. Najslabše sprejemanje polnozrnatih izdelkov opažamo pri otrocih.

Polnozrnati kruh ter drugi polnozrnati izdelki in kaše imajo višjo vsebnost prehranske vlaknine in drugih hranilnih snovi v primerjavi z npr. belim kruhom in izdelki iz bele moke. Zadostno uživanje vlaknine je pomembno za naše zdravje in je varovalni dejavnik pred kroničnimi boleznimi, še posebej pred rakom debelega črevesa. Cela žitna zrna poleg jedra vsebujejo tudi otrobe in kalček z vlakninami, nenasičenimi maščobami, minerali in vitamini (npr. baker, fosfor, magnezij, vitamine skupine B) in bioaktivne snovi, kot so antioksidanti, rastlinski steroli in druge.

Pri nas prevladuje pšenični kruh, je pa za Slovenijo značilna tudi raznolikost v pridelavi ostalih žit, ki so osnova za različne druge vrste kruha, kot so rženi, ajdov, koruzni, ovseni in drugi kruhi. Pri peki kruha se lahko dodajo tudi orehi, česen, sončnična in druga semena, kosmiči itd., ki lahko prehransko vrednost kruha tudi izboljšajo. Zaradi ugodnega učinka vlaknine na telo si želimo, da bi prebivalci pogosteje posegali po polnozrnatem oziroma črnem kruhu in izdelkih iz polnozrnate moke, po polnozrnatih zdrobih in mokah s čim višjo oznako »tip« oziroma pogosto uživali raznovrstne kaše, kot so npr. ajdova, prosena in druge, ki vsebujejo več prehranske vlaknine in drugih, za telo ugodnih snovi, kar je tudi cilj Nacionalnega programa Dober tek Slovenija!

Vrste mok in vnos vlaknin

Poznamo različne tipe mok, ki se označujejo s številkami. Moke z najnižjo številko so mlete iz jedra zrn pšenice in vsebujejo najmanj prehranske vlaknine ter največji delež škroba.

Rezultati nedavno objavljene raziskave Inštituta za nutricionistiko so pokazali, da potrošniki v Sloveniji kot najbolj zdrave dojemajo ajdo, ječmen, oves in rž, hkrati pa tudi pšenico, koruzo in riž sprejemajo kot razmeroma zdrava žita. Raziskava je pokazala še, da 82 % odraslih vsaj enkrat tedensko uživa pšenične izdelke, mnogo manj pogosto pa je uživanje ajde, ječmena in ovsa. V zadnji raziskavi SI.Menu, ki je vključevala tudi vnos prehranske vlaknine v Sloveniji, smo ugotovili, da v povprečju dnevno zaužijemo le približno 20 g prehranske vlaknine, namesto priporočenih 30 g. Količina vnosa prehranske vlaknine v slovenski populaciji se v zadnjih 20 letih ni bistveno spremenila.

Čeprav naj bi bili po prehranskih smernicah polnozrnati izdelki in žita pomemben del uravnotežene prehrane, podatki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije kažejo, da tretjina odraslih prebivalcev Slovenije (33,8 %) uživa polnozrnat kruh in pecivo 4-6-krat na teden ali pogosteje, približno vsak deseti pa nikoli ne uživa kruha iz polnozrnate moke. Po belem, polbelem kruhu in pecivu pa jih 4-6-krat na teden ali pogosteje posega 40 %.

Ozaveščanje in projekti

Za povečanje prepoznavnosti pomena polnozrnatih živil za zdravje, smo pristopili k sodelovanju na področju polnozrnatih izdelkov v okviru prenosa dobre prakse Danske v projektu WholEUgrain. NIJZ je ob finančni pomoči Ministrstva za zdravje ter Agencije RS za raziskovalno dejavnost pričel z izvajanjem dvoletnega projekta z naslovom Pomen povezovanja prehranskih vsebin in organizirane šolske prehrane na primeru polnozrnatih živil (na kratko PolnoZrno), s katerim želimo pri otrocih in mladostnikih povečati zanimanje in sprejemljivost polnozrnatih žitnih izdelkov.

Le-ti so že sedaj predmet smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, a so s strani otrok in mladostnikov manj sprejeti. Z aktivnostmi projekta želimo predvsem povezati organizirano šolsko prehrano in prehranske vsebine z aktivnimi načini poučevanja, poleg tega pa bo opravljen tudi pregled ponudbe polnozrnatih izdelkov in določen razpon vlaknine, ki jo vsebujejo polnozrnati izdelki na našem tržišču.

Cilji projekta Tradicionalni slovenski zajtrk

  • Izobraževanje o pomenu zajtrka: Poudarjanje pomembnosti zajtrka kot osnove zdravih prehranjevalnih navad.
  • Ozaveščanje o prednostih lokalno pridelanih živil: Poudarek na koristih uživanja živil lokalnega izvora.
  • Pomembnost kmetijske dejavnosti: Ozaveščanje o vlogi kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane in varovanje okolja.
  • Promocija zdravega načina življenja: Ozaveščanje o pomenu zdravega življenjskega sloga.
  • Poudarjanje pomena gibanja: Spodbujanje mladih k redni telesni aktivnosti in športu.
  • Izobraževanje širše javnosti: Ozaveščanje širše javnosti o pomenu zajtrka ter izbiri lokalno pridelanih živil.

Pričevanja otrok

Otroci so nad Tradicionalnim slovenskim zajtrkom navdušeni: "Najbolj všeč nam je med, ker ga lahko namažemo na kruh in je sladek brez dodanega sladkorja!" ali "Vsak tretji petek v novembru, ko poteka Tradicionalni slovenski zajtrk, se vedno zabavamo in hkrati veliko naučimo o slovenski hrani. Spoznamo, od kod prihajajo živila in zakaj je pomembno podpirati lokalne pridelovalce."

Dogajanje v času Tradicionalnega slovenskega zajtrka 2025

V sodelovanju s TV Slovenija smo pripravili posebni oddaji »Ribič Pepe: Tradicionalni slovenski zajtrk« ter »Krompir: Tradicionalni slovenski zajtrk z Gajo in Klemnom«. Letos pripravljamo posebno 10-minutno oddajo »Osvežilna fronta: Zajtrk«, ki bo na voljo od 17. novembra 2025. Že od prej pa sta na voljo dva krajša izobraževalna videa na temo kmetijstva in pridelave lokalne hrane za vrtce in prvo triado osnovne šole.

Tradicionalni slovenski zajtrk bo potekal v petek, 21. novembra 2025, in prinaša novo priložnost za ozaveščanje o pomembnosti lokalno pridelane hrane in zdravih prehranskih navad. Za lažjo izvedbo projekta so pripravljena strokovna izhodišča in aktivnosti, ki jih lahko pri svojem delu uporabijo v vrtcih in osnovnih šolah. Na voljo so tudi pobarvanke in ustvarjalna gradiva, s katerimi lahko otrokom na preprost in igriv način približate pomen slovenskih živil.

Ob začetku letošnjega Tedna slovenske hrane je bil objavljen JAVNI NATEČAJ z naslovom »Moja izbira je slovenska hrana«.

Podpora partnerjev in strokovnjakov

Projekt Agrobiznis, ki vključuje in podpira Tradicionalni slovenski zajtrk, ima številne partnerje, ki poudarjajo pomen lokalne pridelave in zdrave prehrane:

  • Vinko But, direktor, Mlekarna Celeia, d.o.o.: Zvesti smo tradiciji slovenskega mlekarstva in lokalni prireji, kar je v današnjih časih bolj pomembno kot kdaj koli prej.
  • dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije: Zbornica podpira projekt Agrobiznis, saj svetuje posameznikom in pravnim osebam v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu ter pospešuje gospodarno in okolju prijazno dejavnost.
  • dr. Igor Hustić, direktor Tovarna olja GEA d.o.o.: Gradimo svojo zgodbo na tradiciji in vrhunski kakovosti, Agrobiznis prepoznavamo kot pomemben projekt za povezovanje deležnikov.
  • Miran Božič, direktor Mlekarne Planika: Mlekarna Planika je partner projekta Agrobiznis zaradi usmeritve v proizvodnjo zdrave, varne hrane iz lokalnih surovin na inovativen način.
  • mag. Janez Rebec, predsednik uprave Pivka perutninarstvo in direktor Delamarisa: Podpiramo agrobiznis, saj spodbuja podjetništvo in povezovanje za razvoj in rast.
  • Gregor Rovanšek, predsednik uprave Deželne banke Slovenije d. d.: Projekti, kot je Agrobiznis, so izjemno pomembni za slovenski agroživilski trg, saj kmetovalci dobijo glas in se krepi ozaveščenost o samooskrbi.
  • mag. Peter Polanič, predsednik uprave, Skupina Panvita d.d.: Skrbimo za varno, sledljivo in nadzorovano pot hrane od pridelave do mize, s spoštovanjem do okolja.
  • Jure Hočevar, direktor, Poslovanje z agro segmentom, NLB: Kmetijstvo je ključna strateška panoga, zato pomagamo kmetovalcem pri iskanju rešitev za konkurenčnost in produktivnost, spodbujamo ekološko kmetovanje.
  • Branko Ravnik, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano: Poudarek je na lokalnih preskrbnih verigah za ohranjanje raznolikosti, tradicije in krepitev lokalne ekonomije.
  • Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, z.o.o.: Zadruge se digitalizirajo, uvajajo trajnostne prakse in so vplivni akterji na področju preskrbe s hrano.
  • Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda: Pri pridelavi vin se odraža spoštovanje do zemlje in skupnosti, projekti Agrobiznis sledijo tej filozofiji.

Kulinarična ozadja in strokovna gradiva

Za poglobljeno razumevanje tematike so na voljo različna učna gradiva, brošure in knjige, ki pokrivajo kulinarično tradicijo in pomen lokalnih živil. Med njimi so: »Recepti z okusi Slovenije«, ki spodbuja vključevanje tradicionalnih jedi v jedilnike, in izobraževalni video ZSPM, ki otrokom približa delo kmeta in izvor sestavin TSZ.

ZSPM je z veseljem sodelovala pri pobudi za razglasitev Tedna slovenske hrane, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila na pobudo dvanajstih stanovskih organizacij, med katerimi je tudi ZSPM. Pobudo je koordiniralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), s prvopodpisano Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS). Vlada je 21. decembra 2023 sprejela sklep, da bo Teden slovenske hrane potekal vsako leto tretji teden novembra. Teden slovenske hrane je priložnost, da se povežemo vsi, ki smo del verige preskrbe s hrano - od pridelovalcev do potrošnikov.

Seznam priporočene literature za otroke in mladino

  1. Angerer, Tatjana: Od čebelnjaka do medenjaka.
  2. Angerer, Tatjana: Od pšenice do potice.
  3. Berner, Rotraut Susanne; Cramm, Dagmar von: Velika kuharska knjiga za otroke.
  4. Conlon-McKenna, Marita: Pod glogovim drevesom.
  5. Gaarder, Jostein: Lepotica s pomarančami.
  6. Gabrič, Jerneja: Njami: kuharica za naše male sončke.
  7. Godina Golija, Maja: Prehranski pojmovnik za mlade.
  8. JEM zdravo, živim zdravo!: Škrobkov priročnik zdrave prehrane.
  9. Kovač, Polonca: Zelišča male čarovnice.
  10. Krings, Antoon: Kuhajmo z Drobižki.
  11. Malerba, Giulia: Atlas hrane po svetu.
  12. Pari, Iveta: Povej mi več o hrani.
  13. Pavlič, Emilija: Mamica, nauči me kuhati.
  14. Petrov, Marica; Mlakar, Vlasta: Krompirjevi vojščaki.
  15. Simon, Francesca: Grozni Gašper. Hrana.
  16. Ballerini, Luigi: Nova slaščičarna Evforbija.
  17. Battut, Éric: Velika skrivnost.
  18. Bind, Julie: Dobri zlobni volk.
  19. Carle, Eric: Zelo lačna gosenica.
  20. Child, Lauren: Paradižnika ne bom nikoli niti poskusila.
  21. Copons, Jaume: V boj za Nautilus!.
  22. Dahl, Roald: Čarli in tovarna čokolade.
  23. Dahl, Roald: Jakec in breskev velikanka.
  24. Dekleva, Milan: A so kremšnite nevarne.
  25. Dr. Seuss: Zelena jajca in krača.
  26. Gaarder, Jostein: Lepotica s pomarančami.
  27. Gaiman, Neil: Kaj pa mleko?.
  28. Hofmeyr, Dianne: Ime čarobnega drevesa.
  29. Kermauner, Aksinja: Žiga špaget gre v širni svet.
  30. Kolbič, Gabrijela: Dežela Dober tek.
  31. Kolbič, Gabrijela: Kralj Srečko ali O kuharjevi kapi.
  32. Koren, Majda: Skuhaj mi pravljico!.
  33. Lapajne, Tomaž: Od kod si, kruhek?.
  34. LONČEK, kuhaj!: češka ljudska pravljica.
  35. Makarovič, Svetlana: Pekarna Mišmaš.
  36. MEDVED išče pestunjo: ruska ljudska pravljica.
  37. Melling, David: Oliver peče tortice.
  38. Mlakar, Ida: Ciper coper medenjaki.
  39. Moers, Walter: Vreščji mojster: kulinarična pravljica iz Zamonije.
  40. MOJCA Pokrajculja: koroška pripovedka.
  41. Nordqvist, Sven: Palačinkova torta.
  42. Nöstlinger, Christine: Pavli Puding nepridipravom meša štrene.
  43. Pergar, Saša: Čarobni mlinček ali zakaj je morska voda slana.
  44. Pregl, Slavko: Slaščičarna pri veseli Eli.
  45. PRIPOJEDKE: pravljična kuharska knjiga.
  46. PŠENICA, najlepši cvet: slovenska ljudska pravljica.
  47. Rozman, Andrej: Mali rimski cirkus.
  48. Siminovich, Lorena: Radi imamo sadje.
  49. Slegers, Liesbet: Poglej, kaj jem!.
  50. Šabec, Robert: Brata Pirata in zaklad iz Čokolandije.
  51. Štefan, Anja: Sadje z naše ladje.
  52. Tri botre lisičice: rezijanska ljudska pravljica.
  53. Vegri, Saša: Jure kvak kvak.
  54. Volmert, Julia: Škrat Brokolino ali Pametne glave so zdrave.
  55. Yonezu, Yusuke: Pokukaj in povej!.
  56. ZDRAVILNO jabolko: slovenska ljudska pravljica.

Uravnoteženost tradicionalnega slovenskega zajtrka

Shema uravnoteženega obroka z razmerji beljakovin, zelenjave in ogljikovih hidratov

Z vseh strani lahko poslušamo o tem kako “zdrav”, “uravnotežen” in “hranljiv” obrok je TSZ, ki ga v osnovi sestavljajo mleko, maslo, kruh in med. Vendar pa, za uravnotežen obrok, tudi uravnoteženo prehrano v širšem kontekstu, ne bo dovolj vključevanje različnih živil znotraj iste skupine makrohranil. Sestavine TSZ so kruh, maslo, med, mleko in jabolka. V prevodu: ogljikovi hidrati (škrob, sladkorji) in (nasičene) maščobe. Glede na pomen (rast in obnova tkiv, podpiranje odpornosti, nadzorovanje apetita), bi morala beljakovinska živila predstavljati temelj vsakega (glavnega) obroka.

Zajtrk res lahko pripomore k boljšemu uravnavanju apetita čez dan, k več zbranosti in boljši energiji za različne aktivnosti, a le pod pogojem, da vsebuje živila, ki te cilje podpirajo. Po obroku na osnovi kruha, masla in medu bomo v relativno majhni količini hrane užili zelo veliko energije oziroma kalorij. Ker so beljakovine precej nasitno hranilo in delujejo kot nekakšna ročna zavora pred divjanjem našega apetita, obstaja tveganje, da pri obrokih s premalo beljakovinami pretiravamo z vnosom energije na račun škrobnih ogljikovih hidratov in maščob.

Med je med. Ne glede na to ali je bio, naraven ali slovenski, je med v prehranskem smislu še vedno med. V primerjavi s sadjem, zelenjavo in drugimi živili, med ne vsebuje beljakovin, vlaknin, vitaminov ali mineralov v deležih, ki bi bili praktično relevantni. Med je v svoji osnovi skoncentriran vir naravno prisotnega sladkorja, zaradi česar mu rečemo sladilo in ga tako tudi uporabljamo. Maslo je maslo. Bio maslo krav pašne reje s slovenskih planin je še vedno maslo, ki vsebuje pretežno maščobe, od katerih prevladujoč vir so nasičene maščobe. Slednje so vzročno povezane s tveganjem za pojav in razvoj srčno-žilnih bolezni (SŽB) preko vpliva na LDL holesterol. To je v znanstveni literaturi jasno kot beli dan, prav tako da je tveganje lahko še večje, če se težave s holesterolom pojavijo že zgodaj v mladosti. Podobno kot za maslo in med, bi lahko opredelili tudi druge sestavine TSZ. Mimogrede, mleko (tudi navaden jogurt) ni dober vir beljakovin. Deciliter mleka vsebuje dobre 3 g beljakovin, več kot 4 g naravno prisotnih sladkorjev in vse od 0,5 do 5 g maščob.

Izboljšanje uravnoteženosti TSZ

TSZ lahko prehransko uravnotežimo in izboljšamo na tri načine:

  1. Dodamo vir nemastnih beljakovin.
  2. Poudarimo delež vlaknin.
  3. Zmanjšamo nasičene maščobe.

Povezani projekti in iniciative

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je del širšega nabora nacionalnih in EU iniciativ, ki podpirajo zdravo prehranjevanje in trajnostni razvoj:

  • Spoštujmo hrano, spoštujmo planet: Globalna zaveza za prepolovitev količine odpadne hrane do leta 2030.
  • Naše super ribe: Projekt za podporo lokalni ribogojnici in ribištvu.
  • Dobrote slovenskih kmetij: Državna razstava pridelkov in izdelkov s kmetij.
  • Program razvoja podeželja: Odraža nacionalne prednostne naloge na področju kmetijstva, živilstva in gozdarstva.
  • Kuhnapato: Že več kot 14 let mladino in širšo javnost vrača k slovenski kulinarični tradiciji.
  • Šolska shema Evropske unije: Zagotavlja brezplačen dodaten obrok sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov otrokom v šolah.
  • Prehrana.si: Nacionalni portal o hrani in prehrani.
  • Šolski lonec: Osrednji nacionalni portal za podporo vzgojno-izobraževalnim zavodom pri uresničevanju prehranskih smernic.
  • Dober tek Slovenija: Nacionalni program 2015-2025 za izboljšanje prehranskih in gibalnih navad prebivalcev.

tags: #tradicionalni #slovenski #zajtrk #kruh