Sladkorna bolezen (diabetes) je tudi pri nas v velikem porastu in, kot smo pisali že v predhodnem prispevku, zahteva skrbno načrtovano prehrano. Poleg samega uživanja zdravih, polnovrednih živil je za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni ključnega pomena tudi redna prehrana.
Smernice za prehrano pri sladkorni bolezni
Še zlasti se je treba izogibati izpuščanju obrokov, saj lahko ti povzročijo nagle padce krvnega sladkorja. Obroke in zdrave prigrizke je priporočljivo enakomerno razporediti čez dan, da se preprečijo nihanja ravni glukoze v krvi. Pri tem je zelo pomembno tudi pravilno načrtovanje obrokov, saj imajo diabetiki tako boljši nadzor nad količino zaužitih ogljikovih hidratov in drugih hranil, poskrbijo pa tudi za to, da je prehrana bolj uravnotežena, pestra in raznolika. Prehrana sladkornih bolnikov se razlikuje glede na tip sladkorne bolezni. Določena je tudi glede na konkretne posameznikove potrebe in način zdravljenja. Pri obeh tipih, še posebej pa pri drugem, igra ključno vlogo v procesu zdravljenja in trajnega znižanja krvnega sladkorja.
Osnovna pravila prehrane za sladkorne bolnike
- Uravnoteženi obroki: Obroki naj vključujejo ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom, kakovostne beljakovine in zdrave maščobe.
- Rednost: Priporočljivi so trije glavni obroki in 1-2 prigrizka dnevno, da se preprečijo večja nihanja krvnega sladkorja. Sladkorni bolniki ne potrebujejo posebne prehrane, le izmed tiste, ki je priporočljiva za zdravo prehranjevanje, morajo izbrati ustrezno. Priporočljivo je zaužiti 4-6 manjših obrokov dnevno, približno ob isti uri.
- Pazljivost pri sladkorju: Izogibajte se predelanemu sladkorju in sladkarijam, raje izberite naravne sladkorje iz sadja.
- Vlaknine: V prehrano vključite veliko zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic, ki pomagajo uravnavati krvni sladkor.
Sladkorna bolezen in presnova
Sladkorna bolezen je stanje, ko telo ne presnavlja in izrablja sestavin hrane pravilno. Iz hrane nastajajo med presnavljanjem v črevesju osnovne prehrambene snovi, med drugim tudi sladkorji, ki jih telo uporabi za energijo ali pa spravi v skladišča. Za normalno delovanje presnove je potreben inzulin, ki nastaja v trebušni slinavki. Prehrana naj bo predvsem dietna in zdrava ter prilagojena posamezniku. Treba je upoštevati količino hrane, število in čas obrokov ter vrsto živil. Dieto naj zato skupaj sestavijo zdravnik, strokovnjak za prehrano in posameznik.
Kako naj so videti zdravi obroki?
Zajtrk
Najpomembnejši obrok dneva naj vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, ki zagotavljajo dolgotrajno energijo. Bogat naj bo tudi z vlakninami in beljakovinami, da pripomore k boljšemu nadzoru ravni glukoze skozi dan. Idealno je vključiti polnozrnate kosmiče, grški jogurt brez sladkorja in nekaj oreščkov ali sveže sadje.
Kosilo
Naj bo hranljiv obrok, ki združuje beljakovine, vlaknine in zdrave maščobe, da ohranite energijo skozi popoldne. Bogato naj bo z zelenjavo, pustimi beljakovinami in majhno količino kompleksnih ogljikovih hidratov, kot so kvinoja, rjavi riž ali polnozrnate testenine. Solata z olivnim oljem ali limoninim prelivom je odlična spremljevalka.
Večerja
Naj bo lažji obrok, ki ne obremenjuje prebave, hkrati pa zagotavlja vse potrebne hranilne snovi. Vključuje naj beljakovine, kot so ribe ali tofu, obogatene z dušeno zelenjavo. Izogibajte se težki hrani, ki bi lahko obremenila prebavo pred spanjem.
Prigrizki
Za vzdrževanje ravni energije in preprečevanje nihanj sladkorja v krvi so pomembni tudi prigrizki med obroki. Izbirajte zdrave prigrizke z visokimi vsebnostmi beljakovin in prehranskih vlaknin. Med glavnimi obroki si privoščite oreščke, navaden jogurt, zelenjavne palčke s humusom ali pa sadje z nizkim glikemičnim indeksom, kot so borovnice ali jabolko.
Posebnosti prehrane diabetikov
Ogljikovi hidrati
Posebna pozornost velja količini in vrsti ogljikovih hidratov, saj prav ti povzročijo po obroku povečanje ravni glukoze v krvi. Največ jih vsebujejo škrobna živila, stročnice in sadje, nato mleko, nekaj tudi nekatere vrste zelenjave. Običajni sladkor ni prepovedan, vendar se ga sme zaužiti samo v sklopu večjega obroka. Če pojemo sladkano pijačo, sok ali sladico kot samostojni obrok, je porast sladkorja prevelik. Enako velja za sadne sokove. Če ne zaužijemo sladkorja drugače, ga lahko na dan dve žlici. Pri hujšanju ni priporočljiv. Prevelikim skokom krvnega sladkorja po obrokih se izognemo tudi tako, da živila iz ogljikovih hidratov čez dan razporedimo enakomerno na vse obroke: zajtrk, malica, kosilo, malica, večerja. Pri vsakem obroku je priporočljivo zaužiti zelenjavo ali sadje, bogato z vlakninami, ker zaustavijo porast krvnega sladkorja. Živila z veliko vlakninami raje uživajmo surova.
Maščobe
Maščobe se sme uživati le v majhnih količinah, ker imajo veliko kalorij in povzročajo nastanek arterioskleroze. Hrana naj bo zato nemastna. Najbolj nevarna živila so meso in mast živalskega izvora ter mleko, ker vsebujejo škodljiv holesterol in maščobe. Nasprotno nekatere maščobe rastlinskega izvora zavirajo nastanek arterioskleroze. Gre za varovalne maščobe, ki so v olivnem in repičnem olju, v jedrih orehov, mandljev in lešnikov ter omega-3 maščobne kisline v ribah. Načeloma so maščobe, ki so trde, ko so hladne, bolj škodljive kot tiste, ki so tekoče. Zato je bolje uživati rastlinske kot živalske.
Beljakovine
Beljakovine so nujno potrebne. Z normalno količino hrane jih zaužijemo dovolj. Največji vir so meso in živila, ki jih z mesom lahko zamenjamo. Stročnice imajo veliko beljakovin in na njihov račun lahko zmanjšamo količino zaužitega mesa. Tudi vegetarijanska prehrana je za sladkornega bolnika možna, vendar le po posvetu z zdravnikom ali dietetikom.
Varovalna živila
Med ostalimi živili so priporočljivi mlečni izdelki z majhno količino maščob (posneto mleko, pinjenec, jajčni beljak), živila, označena z znakom varovalnega živila, ki vsebujejo malo maščob in ali holesterola v mesu in mesnih izdelkih, veliko prehranskih vlaknin, kakovostne maščobe v maščobnih izdelkih, nič ali malo dodanega sladkorja v izdelkih, ki ga običajno vsebujejo ter nižjo energijsko vrednost od običajne. Ta so danes enaka tistim za zdravo prehrano. Pomembnost teh priporočil pa je za prve mnogo večja kot za zdravo populacijo, saj so bolniki s sladkorno boleznijo mnogo bolj podvrženi tveganju za žilne bolezni.
Izračun hranilnih vrednosti in enot
Vsebina energije v prehrani se meri v kalorijah. KE vsebuje 12 g ogljikovih hidratov in to enoto uporabljamo tudi v naši državi, po državah Evrope pa se srečamo tudi z EOH, od katerih ena enota meri 10 g ogljikovih hidratov. Izračun ogljikovih hidratov se nanaša na žitne proizvode, kot so kruh, moka in testenine, krompir in riž, sadje, zelenjavo z visokim delom ogljikovih hidratov kot je koruza ali sveži grah ter na mleko in mlečne izdelke (razen sira).
Pri tem je pomembno, da se enote za izračun nanašajo vedno na ogljikove hidrate, ki vplivajo na sladkor v krvi in jih je zaradi tega treba obvezno upoštevati v izračunu. Skupno število ogljikovih hidratov še ne pove veliko. Ogljikovi hidrati iz zelenjave komaj povzročajo dvig sladkorja v krvi in pri stročnicah, ki vsebujejo tudi veliko balastnih snovi, za ta živila danes ni posebnih jasnih priporočil. V receptih je podano skupno število kalorij, ogljikovi hidrati (skupaj OH) in izračunani ogljikovi hidrati (KE). Podatki o vrednosti živil se nanašajo vedno na en obrok oziroma veljajo za eno osebo, sestavine v receptu pa se nanašajo na štiri osebe. Pri pripravi sladic enote veljajo za navadni sladkor, katerega lahko nadomestimo z enim od sladkornih nadomestkov.
Recepti, primerni za diabetike
Da boste lažje našli primerne jedi, vam v nadaljevanju predstavljamo nekaj odličnih receptov, ki jih je pripravil Andrej Molk, inštruktor kuharstva na BIC Ljubljana, višji strokovni šoli v programu gostinstvo in turizem. Ti recepti so primerni za diabetike, saj so brez glutena, brez dodanega sladkorja in brez laktoze.
Pašteta iz jajčevcev (za 4 osebe)
Sestavine:
- 20 dag jajčevcev
- 1 žlica olivnega olja
- ščep kajenskega popra
- čajna žlička semen črne kumine
- drobno nastrgan ingver (količina po okusu)
- 1 žlica kokosove kreme (po želji)
- 1 žlica svežega nasekljanega koriandra
Priprava:
- Pečico segrejemo na 210 stopinj Celzija. Jajčevce položimo na pekač, na več mestih prebodemo z vilicami in pečemo 40 do 50 minut, da se zmehčajo.
- Pečene ohladimo in po dolgem razpolovimo. Meso z žlico izdolbemo iz lupine.
- V kozici segrejemo olje, črno kumino in ingver ter počasi pražimo 1 minuto.
- Primešamo meso jajčevcev in ostale sestavine. Zmiksamo, da nastane enakomerna masa.
- Pašteto ponudimo toplo ali hladno.
Kremna lečina juha (za 4 osebe)
Sestavine:
- 20 dag rdeče leče
- 10 dag sesekljane čebule
- 10 dag nastrganega korenja
- 2 stroka česna
- 1,2 l zelenjavne jušne osnove
- 6 dag kisle smetane z 12 % mlečne maščobe
- 1 žlica sekljanega svežega peteršilja
- sol, poper, kurkuma
Priprava:
- Lečo, čebulo, korenček, česen in zelenjavno osnovo damo v kozico.
- Začinimo, zavremo in dušimo, dokler se leča ne zmehča.
- Kuhane sestavine damo v sekljalnik (četrtino jih prihranimo za okras).
- Skupaj s kislo smetano in peteršiljem zmiksamo do gladkega.
Brancinov file s koromačem, pečen v peki papirju (za 4 osebe)
Sestavine:
- 4 fileji bele ribe po 10 dag (brancin, oslič, orada ...)
- 25 dag koromača
- 15 dag korenja
- 3 dag oljčnega olja
- sol, rožmarin
- limona
- 4 listi peki papirja
Priprava:
- Koromač narežemo na tanke rezine, korenje olupimo in prav tako narežemo na rezine (lahko tudi grobo nastrgamo).
- Na peki papir položimo ribji file, ki ga posolimo in pokapamo z limoninim sokom.
- Pokrijemo z narezano zelenjavo in pokapamo z oljčnim oljem.
- Peki papir prepolovimo, nepredušno zapremo ter vse skupaj pečemo 15 minut pri temperaturi 210 stopinj Celzija.
Opomba: Jed lahko pripravimo tudi v alu foliji in spečemo na žaru.
Kuskus z zelenjavo (za 4 osebe)
Sestavine:
- 20 dag polnozrnatega kuskusa
- zelenjavna osnova
- 4 dag olivnega olja
- 5 dag sesekljane čebule
- 2 stroka česna, sesekljana
- 10 dag korenja
- 10 dag graha
- 1 rdeča paprika, narezana na kocke
- 10 dag brokolija (razcvetkan)
- 1 žlička karija v prahu
- sol, poper
Priprava:
- Kuskus stresemo v skledo. V kozici zavremo zelenjavno osnovo (ali osoljeno vodo).
- Kuskus zalijemo s toliko vrele tekočine, da je povsem prekrit. Skledo pokrijemo in pustimo stati 10 minut, da kuskus vsrka vso tekočino. Nato ga razdrobimo z vilicami ali žlico.
- Medtem v kozici segrejemo oljčno olje, na katerem najprej prepražimo sesekljano čebulo in česen.
- Dodamo na drobne kocke narezano korenje, grah, papriko in brokoli. Pražimo, da se zelenjava delno zmehča.
- Dodamo kari, solimo, popramo in narahlo vmešamo kuskus.
Bučna rižota z maskarpone sirom in jurčki (za 4 osebe)
Sestavine:
- 50 dag hokaido buče
- 4 dag oljčnega olja
- 5 dag čebule
- 1 strok česna
- 20 dag riža Arborio
- 10 dag masla
- 2 dag parmezana
- sol, poper
- 1 l jušne osnove
- 10 dag maskarpone sira
- 1 dag mletih suhih jurčkov
- olivno olje
Priprava:
- 10 dag buče zrežemo na enakomerne, pol centimetra velike kocke. Preostanek buče zrežemo na večje rezine, ki jih popražimo na oljčnem olju. Prilijemo osnovo, začinimo in dušimo do mehkega. Dušeno bučo spiriramo.
- Čebulo sesekljamo ter prepražimo na polovici masla. Dodamo še nasekljan česen ter pražimo tako dolgo, da zadiši.
- Dodamo riž, ga premešamo, nato pa postopoma prilivamo osnovo in začinimo. Ko je riž na pol kuhan, mu dodamo bučni pire.
- Kuhani rižoti vmešamo še preostanek masla in parmezan. Na kocke narezano bučo prepražimo in solimo.
- Pripravljeno rižoto serviramo na krožnike.
Skutni narastek s kokosom in malinami (za 4 osebe)
Sestavine:
- 25 dag skute
- 2 žlici kisle smetane
- 2 jajci
- 5 žlic kokosove moke
- nastrgana limonina lupina
- žlica kokosovega sladkorja
- 20 dag malin
Priprava:
- Ločimo rumenjaka in beljaka. Iz beljakov stepemo trd sneg.
- K rumenjakom dodamo vse ostale sestavine, razen malin.
- Sestavine dobro premešamo in ko dobimo enotno zmes, vanjo nežno vmešamo še beljakov sneg.
- Maso vlijemo v manjši pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem.
- Maline lahko dodamo pred peko in jih pečemo skupaj z narastkom, lahko pa jih postrežemo ob pečeni sladici.
Dodatni nasveti za obvladovanje diabetesa
Če se navežemo na 1. del članka, poznamo kar nekaj načinov, s katerimi lahko delujemo preventivno na pojav diabetesa, oziroma ublažimo težave, ki jih le ta povzroča. Hkrati lahko z upoštevanjem teh nasvetov izgubite kakšen odvečni kilogram in stopite nasproti bolj zdravemu življenju.
Kombiniranje živil
Živila z več ogljikovimi hidrati kombinirajte z zdravju koristnimi maščobami, še posebej z esencialnimi omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, ki jih naše telo ne more tvoriti samo. Orehi in lanena semena so bogati z ALA (alfa linolensko kislino), ki se v našem telesu lahko pretvori v esencialni maščobni kislini EPA in DHA, ki sta pomembni za razvoj možganov. Sposobnost pretvorbe je majhna (1-3 %).
Cejlonski cimet
Cejlonski cimet je začimba, ki po nekaterih navedbah lahko celo poveča občutljivost inzulinskih receptorjev s povečanjem afinitete do hormonov, ki nižajo krvni sladkor. Telo naj bi na tak način porabilo manj inzulina za enak učinek. S tem se stres na trebušno slinavko zmanjša, izboljša se metabolizem in zniža vnetje.
Vloga kislin v obroku
Kisline v obroku prispevajo k ohranitvi bolj uravnovešene ravni krvnega sladkorja po obroku, hkrati pa pomagajo pri prebavi hrane, sploh beljakovinske.
Polifenoli v jagodičevju in zelenjavi
Polifenole najdemo v jagodičevju in temno obarvani zelenjavi in znižujejo vnetja v našem telesu. Polifenoli jagodičevja lahko s svojim antioksidativnim delovanjem izboljšujejo odzivnost na inzulin in pomagajo stabilizirati raven krvnega sladkorja. Že star nasvet, ki se prenaša iz roda v rod, pravi, da skodelica borovnic na dan pomaga ozdraviti sladkorno bolezen.
Telesna aktivnost
Pol ure zmerne aktivnosti (plavanje, tek) na dan vsaj 5 dni na teden pomaga izboljšati občutljivost na inzulin in prispeva k splošnemu zdravju. Gibanje je povezano tudi s sproščanjem prijetnih občutkov, ki jih včasih nepravilno povezujemo z uživanjem hrane. Gibanje v naravi je ena od odličnih tehnik, ki uravnavajo stres, ki lahko povzroči nihanje ravni sladkorja, stres pa tudi okrepi poseganje po nezdravi hrani. Vadbo, če se le da, izvajajte na soncu, da zadostite dnevnim potrebam po vitaminu D, ki je izjemno pomemben za osnovne funkcije našega telesa in pogosto pozabljamo nanj.
Kako telesna dejavnost vpliva na nadzor krvnega sladkorja: Izobraževanje o sladkorni bolezni tipa 1 iz otroške bolnišnice Phoenix
Pomembnost medicinskega nadzora
V prispevku smo povzeli znanje in izkušnje domačih strokovnjakov, ki pomagajo številnim diabetikom na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega Kliničnega centra v Ljubljani. Med njimi so: prim. Franc Mrevlje, dr. med., viš. med. ses. Milena Bohnec, prof. soc. ped., doc. dr. Marko Medvešček, dr. med., in dr. Jožica Pirc, dr. med. Dolgoročen namen spremembe prehranskih navad pri bolnikih s sladkorno boleznijo je razbremenitev presnovno obolelega organizma in preprečevanje kroničnih zapletov. Debelost je pri teh bolnikih pomemben patogenetski dejavnik, zato je normalizacija telesne mase z ustrezno prehrano in s povečano telesno dejavnostjo prednostni cilj zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2. Mnoga združenja po svetu poudarjajo vlogo zdravljenja s prehrano v zdravljenju sladkorne bolezni.