Ena najbolj znanih rastlin iz ljudskega zdravilstva je gotovo tavžentroža, znanstveno imenovana Centaurium erythraea. Ta zdravilna rastlina, ki je uporabna v širokem naboru lajšanja in odpravljanja težav, ima zelo bogato zgodovino in je med najbolj cenjenimi in poznanimi rastlinami v ljudskem zdravilstvu.
Uvod v tavžentrožo (Centaurium erythraea)
Zgodovina in mitologija
Tavžentroža je še ena izmed zdravilnih rastlin, ki so jo uporabljali že v antični medicini in je ohranila velik ugled vse do danes. Ime je dobila po mitološkem bitju kentavru Hironu, ki je bil pol človek in pol konj. Kentavri so v grški mitologiji veljali za vešče zdravilce, Hiron naj bi si tako s tavžentrožo uspešno pozdravil z Hidrinim strupom zastrupljeno rano. Zato se po njem rastlini reče tudi kentavrova zel.
Zgodovina pa je prinesla zasuk v pomenu prvotnega imena rastline: namesto spomina na kentavra, sta pri prevajanju iz imena centaurium nastali sestavljeni besedi centum in aureum, kar pomeni "sto" in "zlat". Tako je tavžentroža najprej dobila ime »sto zlatih zeli« in je bila cenjena kot zdravilo, ki je vredno sto zlatnikov. Po 16. stoletju so besedo poslovenili in nastalo je ime tavžentroža. Mnogotera ljudska imena, ki so v uporabi še danes, pričajo o njeni cenjenosti: cintara, centaver, griževnjak, griževec, grižne rože, gorčica, grenka trava, kitica, svedrec, tisočica in zlati grmiček.
Botanični opis in rastišča
Tavžentroža je dvoletna zelnata rastlina, ki doseže višino približno 40 cm. Raste iz svetle korenine in pritlehne listne rozete. Odlikuje jo pokončno, štirirobo steblo, manjši podolgovati listi, ki so pritlične rozete, ovalni, nameščeni nasprotno, veliko ožji od spodnjih in koničasti. Cvetovi so rožnate barve in se pojavljajo v dežnikastem socvetju na vrhu, v času cvetenja od julija do septembra (odvisno od višinske lege).
Botanično spada v družino sviščevk (Gentianaceae). V Sloveniji rastejo štiri vrste tavžentrož: poleg navadne tavžentrože (Centaurium erythraea) še zala tavžentroža, preostali dve vrsti pa najdemo ob morju. Rastlina najpogosteje uspeva na sončnih, polsuhih in vlažnih travnikih, ki niso gnojeni ali košeni, na gozdnih jasah in robovih ter na zapuščenih njivah. Njena rastišča segajo od nižin do subalpinskega pasu.
Tavžentroža je v Sloveniji postala že precej redka rastlina in jo ponekod v Evropi že zaščitena. Zato vam zeliščarji nahajališča ne bodo kar tako zaupali, tudi zato, ker jo nekateri pulijo, namesto, da bi jo odrezali. Ni posebne nevarnosti, če zamenjamo navadno tavžentrožo z drugimi sorodnimi vrstami, saj imajo enake učinkovine.
Zdravilne lastnosti in učinkovine
Sestava rastline
Tavžentroža je izvrstna grenka droga. Nabran v času polnega cvetenja vsebuje značilne učinkovine grenkega okusa, predvsem sekoiridoidne glikozide, kot so sverciamarin, sverozid in genciopikrozid z grenkobno vrednostjo okoli 12.000. V izredno majhnih količinah sta prisotni dve še bolj grenki učinkovini, m-hidroksibenzoilni ester sverozida in centapikrin, ki imata grenkobno vrednost okoli 4.000.000. Plodovi tavžentrože vsebujejo centapikrinske estre, ki so izjemno grenki, zato so plodovi bolj grenki od cvetov in listov. Poleg glikozidov vsebuje tudi flavonoide, sledove kislih alkaloidov, eterično olje, voske, gume, tanine in sladkorje. Korenina tavžentrože nima zabeleženih zdravilnih učinkov.
Tradicionalna in sodobna uporaba
Tavžentroža je znana po svoji učinkovitosti pri obravnavanju številnih prebavnih težav, predvsem zaradi svoje vsebnosti grenčine. Spodbuja izločanje prebavnih sokov, tako solne kisline kot tudi prebavnih fermentov, zato se uporablja pri slabem teku ali želodčnih težavah, ki so posledica pomanjkanja želodčnega soka. Grenčina deluje tako, da preko zaznavanja okusa posredno pripravi prebavila na prebavo, kar vpliva na prebavne žleze, ki pričnejo izločati prebavne sokove. Pomaga pri občutku polnosti v želodcu, zaprtju in slabosti.
Prav zaradi grenčin, ki jih tavžentroža vsebuje, jo uporabljajo za pripravo želodčnih grenčic. V ljudskem zdravilstvu je tavžentroža rastlina z bogatim učinkovanjem za različne bolezni in stanja. Predpisuje se jo ob slabokrvnosti, bledici in jetrnih težavah, saj pospešuje delovanje jeter in žolča, s tem pa pomaga tudi pri čiščenju in razstrupljanju telesa. Uporablja se jo pri splošni slabosti, izčrpanosti ter pri presnovnih težavah (predvsem maščob) in tudi pri kožnih izpuščajih.
Izvlečki iz tavžentrože so podporno sredstvo pri slabem krvnem tlaku in slabih živcih. Raziskave so pokazale, da učinkovine tavžentrože delujejo antioksidativno in zavirajo vezavo težkih kovin v telesu. Prav tako se uporaba čaja iz tavžentrože priporoča pri kemoterapiji in radioterapiji. Pri težavah z anoreksijo naj bi uspešno spodbujala ješčost. Lahko pa jo uporabljamo tudi pri slabo celečih se ranah, saj je učinkovit kot detergent in kot sredstvo za brazgotinjenje. Uporablja se tudi pri zdravljenju putike, sladkorne bolezni in pri revmatičnem vnetju sklepov. V ljudski medicini so jo dolgo uporabljali tudi kot kinin za boj proti malarijski mrzlici. Krepčilna vloga tavžentrože je poznana že tisočletja.
Eno njenih zdravilnih lastnosti, zniževanje telesne temperature, v sodobni medicini in znanosti (še) niso dokazali, a se za to še vedno uporablja v ljudski medicini.
Opozorila in kontraindikacije
Nezaželeni učinki in druge nevarnosti niso znani, vendar se odsvetuje osebam s hiperkislostjo želodca, gastritisom in razjedami.
Nabiranje in priprava tavžentrože
Nabiranje
Za uporabo pri tavžentroži nabiramo zeleni del rastline, cvetoče zelišče. Ključno je, da se nabiranje opravi med cvetenjem, kar je v poletnem času, od julija do septembra. Obdobje nabiranja se ujema z mesecem julijem in avgustom. Priporočljivo je, da nabirate mlade cvetove tavžentrože, ti bodo med sušenjem ohranili lepo rožnato barvo. Starejši cvetovi običajno postanejo rjavkasti in vsebujejo manj zdravilnih učinkovin. Pri nabiranju se je treba izogibati nabiranju starih cvetov.
Rastlino je priporočljivo rezati s škarjami ali nožem kakih 5 cm nad zemljo, saj iz kolenc ponovno zacveti. Nikoli je ne trgamo v celoti, s korenino vred, saj jo s puljenjem lahko nepoškodovano izpulimo in tako uničimo. Zeliščarji priporočajo nabiranje v naravi (divje), saj imajo zdravilne rastline običajno močnejše učinkovine, če so nabrane v svojem naravnem habitatu. Rastline posušite v senci v zračnem prostoru, običajno se jih poveže v snopiče in obrne s cvetovi navzdol. Zeleni deli so povsem suhi, ko se enostavno lomijo, kar zagotavlja, da ne bodo plesneli.
Gojenje tavžentrože
Tavžentroža je za gojenje v vrtu povsem nezahtevna. Najbolje uspeva na sončnih, odcednih peščenih tleh z malo hranili in rahlo kislim pH-jem. Najpogosteje jo gojimo v zeliščnem vrtu, ki je ločen od zelenjavnega in ni prekomerno gnojen. Rastline rastejo v skupini in to v ospredju zeliščnega vrta. Tavžentrožo razmnožujemo tako, da jo sejemo v multiplošče in spomladi v maju presadimo na stalno mesto. Drobno seme lahko sejemo tudi na stalno mesto, jeseni ali spomladi. Seme je zelo drobno, zato ga mešamo z zelo fino mivko. Paziti je treba, da semena ne pokrivamo z zemljo, ker tavžentroža kali na svetlobi. Lahko jo sejemo tudi v kombinaciji s kamilico, tako je ostali pleveli ne prerastejo. Mlade rastline redno okopavamo, plevimo plevel, rahljamo in zalivamo.
Recepti s tavžentrožo
Tavžentrožo lahko uživamo v sveži obliki, posušeno ali namočeno v alkohol. Po okusu je izredno grenka. V Sloveniji jo največkrat dodajamo mešanicam čajev ali jo namočimo v domače žganje.
Čaj iz tavžentrože
Čaj iz tavžentrože se pripravlja nekoliko drugače kot običajni čaji. Ne gre ne za poparek ne za prevretek. Dve žlički posušene rastline prelijte z 3 decilitri vrele vode, počakajte 20 minut, precedite in popijte. Lahko ga pripravimo tudi tako, da eno čajno žličko sveže ali zrezane suhe rastline za 6-8 ur namočimo v mrzli vodi, najbolje čez noč. Po namakanju čaj precedimo in ga pijemo pred obrokom. Kljub zelo grenkemu okusu čaja ga ne smemo sladkati. Ohlajen čaj iz tavžentrože je treba piti po dolgih požirkih.
Čajne mešanice
Tavžentrožo lahko uporabljamo tudi z drugimi zdravilnimi rastlinami, ki vsebujejo grenčine. Tako lahko mešamo zel tavžentrože denimo z listom mrzličnika in plodom brina.
Sestavine:
- zel tavžentrože 60 g
- list mrzličnika 20 g
- plod brina 20 g
Postopek: Poparek pripravimo iz ene čajne žlice mešanice rastlin. Čajno mešanico pijemo po pol skodelice čaja pol ure pred jedjo.
Grenčica z belim vinom
Domači preizkušeni recepti pogosto vsebujejo zel tavžentrože. Naša različica je grenčica z belim vinom, ki je lahko tudi sestavni del likerjev in vin.
Sestavine:
- zel tavžentrože 60 g
- kamilice 40 g
- pomarančne lupine 40 g
- 1,5 l belega vina
- po želji malo kandiranega sladkorja
Postopek: Zel tavžentrože, kamilice in pomarančne lupine prelijte z 1,5 l belega vina. Po želji lahko dodate malo kandiranega sladkorja. Pustimo stati na toplem mestu 2 do 3 tedne. Nato precedimo in shranimo v stekleničke. Pijemo po 0,3 dl pred jedjo. V primeru drugačnega recepta lahko v 1,5 l suhega belega vina dodamo 50 g tavžentrože, 40 g kamilic, 40 g lupine grenke pomaranče in sok 2 pomaranč. Zmes pustimo stati teden ali dva in potem precedimo ter spravimo v primerne steklenice.
Žganje s tavžentrožo (tradicionalna tinktura)
Še bolj priljubljeni so alkoholni pripravki, ki vsebujejo tavžentrožo, običajno v obliki tinktur. Ti se pripravljajo z večjo količino zeli in močnim alkoholom. Žganje s tavžentrožo se običajno uživa po kapljicah.
Enostaven recept za žganje s tavžentrožo
Ta enostaven recept je primeren, če imate liter domačega žganja in posušen šopek tavžentrože.
Sestavine:
- posušen šopek tavžentrože
- žganje 1 l (cca. 45 %-50 % alkohola)
- po želji med (ne uporabljati sladkorja, če želite grenčico)
Postopek: V steklenico 1 l žganja (cca. 45 % alkohola) za 6 tednov namočite šopek posušenih rastlin tavžentrože. Steklenico dajte v temen in hladen prostor (npr. v klet). Po poteku časa precedimo in shranimo v stekleničke. Žganje s tavžentrožo se uživa po kapljicah.
Podrobnejši recept za žganje s tavžentrožo
Za pripravo žganja s tavžentrožo po podrobnejšem receptu sledite naslednjim korakom:
Sestavine:
- 5 litrov žganja (tropinovec ali sadjevec)
- pest opranih in osušenih listov tavžentrože
- 10-20 opranih in osušenih cvetov tavžentrože
- majhna peščica opranih in osušenih plodov tavžentrože
- 0,5 kg sladkorja (za sladkanje)
- 0,5 litra prekuhane vode (za karamelizacijo)
Postopek izdelave:
- V večji steklen kozarec za vlaganje nalijte 5 litrov žganja.
- Postopoma dodajajte nabrane in osušene dele rastline: pest listov, 10-20 cvetov in majhno peščico plodov. Kozarec mora biti vedno pokrit, da preprečite izhlapevanje tekočine.
- Vsakič, ko dodate rožice, zmes premešajte z leseno žlico.
- Po končanem dodajanju rožic jeseni, pustite pripravku še 14 dni, med tem pa ga občasno premešajte.
- Ker rastline vpijejo nekaj alkohola, ga po potrebi dolijte še približno 0,5 litra. Kozarec z žganjem naj ne bo izpostavljen močnemu soncu ali visoki temperaturi.
- Žganje najprej precedite skozi cedilo, nato še enkrat skozi gazo, da odstranite vse rastlinske delce.
- Za vsak liter precejenega žganja po želji dodate 0,5 kg sladkorja, ki ga predhodno karamelizirate. V večji posodi karamelizirajte sladkor. Ko sladkor lepo porjavi, ga zalijte s prekuhano vodo (na 0,5 kg sladkorja dodajte 0,5 litra vode).
- Pustite, da zavre in se sladkor popolnoma razpusti. Nato posodo odstavite in pustite, da se vsebina ohladi.
- Ohlajeno karamelizirano sladkorno raztopino vmešajte v precejen žganj.
Zanimivosti in druge uporabe
Legenda pravi, da venec, sestavljen iz teh cvetočih rastlin, ki ga v noči svete Valpurge med 30. aprilom in 1. majem nosi na glavi, ščiti pred zlim vplivom čarovnic. V različnih evropskih državah (Bolgarija, Madžarska, države nekdanje Jugoslavije) in v Maroku je ta vrsta predmet gojenja za uradne namene kot tudi za industrijo alkoholnih pijač, saj se uporablja tudi za barvanje in pripravo likerjev.
tags: #tavzentroza #v #zganju #recept