Rdeča pesa (Beta vulgaris) je pogosto spregledan, a izjemno hranljiv pridelek, ki ga najdemo na skoraj vsakem vrtu in na številnih slovenskih kmetijah. Je super hrana, enostavna za vzgojo, dostopna tudi izven glavne sezone in vsestransko uporabna v kuhinji. Prepoznamo jo po značilni temno rdeči barvi, čeprav obstajajo tudi bele, oranžne, vijolične ali rožnato-belo progaste sorte. Najpogosteje uživamo njen gomolj, uporabni pa so tudi listi, ki jih lahko pripravimo podobno kot špinačo.
Rdeča pesa je lahko okrogle oblike ali pa je podolgovata oziroma valjasta. Medtem ko kuhano rdečo peso uporabljamo predvsem za solate, se surova rdeča pesa pogosto ceni zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Surovi gomolji rdeče pese so lahko vso zimo shranjeni v kleti ali v mivki, kar omogoča uživanje v njenih zdravilnih prednostih skozi vse leto.
Zgodovina in Izvor Rdeče Pese
Divja pesa je predhodnica naših vrst pese, izvira pa iz jugozahodne Evrope ter obal Sredozemskega morja. Prvič so jo kultivirali v Babilonu pred 4.000 leti. Prva kultivirana oblika pese se je imenovala mangold, iz nje pa so se razvile današnje vrste, kot so rdeča pesa, sladkorna pesa ter krmilna pesa. Rdečo peso so kot zdravilno rastlino gojili že stari Grki in Rimljani. Stari Rimljani so jo uporabljali celo za zdravljenje vročine in zaprtja, Hipokrat in njegovi nasledniki pa so jo polagali na rane, zaradi česar so se te hitreje celile. Kot vrtnina je bila prvič omenjena v šestnajstem stoletju. Danes je razširjena od subtropskih krajev pa vse do skrajnega severa.
Hranilna Vrednost Surove Rdeče Pese
Rdeča pesa sodi med nizkokalorična živila, saj vsebuje le približno 40 do 44 kilokalorij na 100 gramov. V 87 odstotkih je sestavljena iz vode, predstavlja dober vir vlaknin (približno 2 grama na 100 g), v 8-10 odstotkih pa jo sestavljajo ogljikovi hidrati, od tega 7,96 g sladkorjev. Kljub temu ima nekoliko višji glikemični indeks v primerjavi z drugo zelenjavo, zato ni priporočljiva za sladkorne bolnike.
V primerjavi z drugimi vrstami zelenjave vsebuje nadpovprečno veliko antioksidantov, kar jo uvršča med superživila. Rdeča pesa je bogata z dragocenimi minerali in folno kislino.
Pregled Hranil
| Hranilna vrednost (na 100g) | Količina | Hranilna vrednost (na 100g) | Količina |
|---|---|---|---|
| Energijska vrednost | 44 kcal | Niacin | 0,33 mg |
| Ogljikovi hidrati | 9,96 g | Magnezij | 23 mg |
| Od tega sladkorji | 7,96 g | Železo | 0,79 mg |
| Beljakovine | 1,68 g | Kalij | 305 mg |
| Maščobe | 0,18 g | Fosfor | 38 mg |
| Vlaknine | 2 g | Vitamin C | 3,6 mg |
Vitamini in Minerali
Rdeča pesa je resnična zakladnica vitaminov in mineralov, ki so ključni za naše zdravje. Med njimi so še posebej pomembni naslednji:
Folna Kislina (Vitamin B9)
Rdeča pesa je odličen vir folne kisline, ki je za celično presnovo tako nepogrešljiva, da spada v rang vitaminov, kjer je znana kot vitamin B9. Vpliva na pravilno razgradnjo zaužitih beljakovin na sestavne gradnike - aminokisline, tako da lahko telo le-te uporabi za tvorbo in obnovo lastnega tkiva. Folna kislina ugodno vpliva tudi na tvorbo rdečih krvnih celic in obnovo krvi ter odpravlja slabokrvnost. Znižuje raven homocisteina, ki je povezan s tveganjem za bolezni srca in ožilja. V menopavzi se količina homocisteina poveča in slabo vpliva na kosti, kar lahko vodi do osteoporoze, homocistein pa je povezan tudi z depresijo in potrtostjo. Prav tako je folna kislina pomembna za pravilen razvoj hrbtenjače zarodkov tri mesece po spočetju, saj preprečuje okvaro ploda, imenovano spina bifida.
Kalij in Kalcij
Od mineralov ima rdeča pesa veliko kalija, fosforja, kalcija in silicija. Kalcij torej ni le v mleku ali kalcijevih tabletah, temveč ga je v obilju tudi v rdeči pesi. Kalcij deluje proti alergijam ter težavam s kožo in kostmi, prav tako pa nadzira prevajanje živčnih impulzov iz možganov in vanje ter krčenje mišic. Kalij pa ugodno deluje na vsa mehka tkiva notranjih organov v trebušni in prsni votlini ter na mišice. Značilnost kalija je, da odvaja vodo iz telesa, telesu pomaga izločiti odvečni natrij, kar lahko prepreči ali zniža povišan krvni tlak, razstruplja in veže maščobe. Kdor ima krče, mora za lajšanje težav zaužiti dovolj kalija.
Fosfor in Silicij
Fosfor sodeluje v telesu pri presnovi maščob in škroba, telesu zagotavlja energijo, vpliva pa tudi na kostno gostoto in celjenje kosti. Brez fosforja telo ne more izrabiti energije in vitaminov B iz hrane. Je sestavina mnogih ključnih snovi v telesu in sodeluje pri delovanju mnogih nadzornih mehanizmov. Silicij krepi vezno tkivo (kolagen), ki daje koži oporo, gladi kožo in preprečuje nastajanje gub, ugodno pa vpliva tudi na čvrste nohte in lase. Silicij je povezan s prožnostjo arterijskih sten in zmanjšuje tveganje za bolezni srca v starosti. Osebam, ki jim močno izpadajo lasje, se priporoča pitje svežega soka rdeče pese, ker vsebuje veliko silicija in folne kisline.
Antioksidanti in Barvila
Rdeča pesa svojo barvo dolguje pigmentu betaninu, ki se uporablja tudi kot naravno živilsko barvilo. V njej je tudi antioksidativni pigment betalain, ki je zaslužen za njeno rdečo obarvanost. Med izredne snovi, ki jih vsebuje rdeča pesa, spada betain, ki znatno vpliva na povečanje vsebnosti kisika v krvi (do štiristo odstotkov). To vpliva na oksidacijo škodljivih snovi v krvi in vseh telesnih celicah, ki jih napaja krvni obtok. Zato je rdeča pesa neprecenljiva pri razstrupljanju ter pri tumorjih in drugih hudih boleznih. Betain pomaga izboljšati tudi vsesplošno počutje in deluje sproščujoče na organizem, sočasno pa imajo barvila iz skupine betalainov tudi antioksidativne lastnosti, ki pomagajo ohranjati vitalnost srca in ožilja.
Raziskave v zadnjem desetletju vedno pogosteje kažejo na pomen polifenolov v človekovi prehrani. Polifenoli, tip antioksidantov, imajo lahko pomembno vlogo pri preprečevanju kardiovaskularnih bolezni. Pozitivni rezultati iz študij, opravljenih na živalih, pa kažejo, da bi polifenoli lahko igrali veliko vlogo tudi na področju preprečevanja rakavih obolenj, osteoporoze in nevrodegenerativnih bolezni. Polifenoli so namreč kot antioksidanti zelo učinkoviti pri zmanjševanju oksidativnega stresa.
Tudi vsebnost vitamina C ni zanemarljiva, saj je nujen za nastajanje in ohranjanje veznega tkiva, celjenje ran, za zdrave dlesni in splošno dobro počutje. Obstaja močna povezava med vnosom vitamina C in manjšim tveganjem za bolezni srca, kap, očesno mreno in celo nekatere vrste raka.
Zdravilni Učinki Surove Rdeče Pese
Surova rdeča pesa je izjemno cenjena zaradi svojih številnih blagodejnih učinkov na človeško telo, še posebej pri razstrupljanju in krepitvi vitalnih funkcij.
Vpliv na Kri in Ožilje
Že od nekdaj je znano, da je rdeča pesa dobra za kri, kar je tudi znanstveno potrjeno. Surova rdeča pesa pomaga pri krepitvi in čiščenju krvi in ožilja, ter prispeva k preprečevanju arterioskleroze. Folna kislina spodbuja tvorbo rdečih krvnih celic, obnavlja kri in odpravlja slabokrvnost. Železo je pomembno za nastanek rdečih krvničk, ki naše telo oskrbujejo s kisikom, medtem ko kalij pomaga pri uravnavanju krvnega pritiska.
Rdeča pesa blagodejno vpliva na zdravje srca in ožilja ter pomaga zniževati previsok krvni tlak. V nekaterih raziskavah so ugotovili, da se lahko krvni tlak po uživanju rdeče pese ali njenega soka zniža že v roku nekaj ur. Omenjeno delovanje so pripisali predvsem visoki vsebnosti anorganskih nitratov, ki se v telesu pretvorijo v signalne molekule dušikovega oksida. Anorganski nitrati naj bi po nekaterih raziskavah pripomogli tudi k izboljšani fizični sposobnosti, saj pospešujejo delovanje mitohondrijev, ki so odgovorni za proizvodnjo energije v celicah. Ker se poraba kisika med vadbo posledično zmanjša, se izboljša vzdržljivost pri rekreaciji.
Razstrupljanje in Prebava
Surova rdeča pesa je neprecenljiva pri razstrupljanju telesa, čisti in razstruplja jetra, ledvice ter sečni mehur. Spodbuja delovanje jeter ter pripomore k izločanju toksinov in odpadnih snovi iz telesa. Redno uživanje rdeče pese lahko prispeva k boljši prebavi, saj vsebuje veliko vlaknin. Prehranske vlaknine v rdeči pesi pozitivno vplivajo na zdravje prebavnega trakta in na kardiovaskularni sistem, saj pospešujejo izločanje odpadnih snovi iz telesa. Rdeča pesa se uporablja tudi kot blago odvajalo, saj zaradi visoke vsebnosti topnih vlaknin lahko pomaga pri odpravljanju zaprtja.
V naši presnovi rdeča pesa tudi aktivira aminokislino metionin, ki je gradnik beljakovin (te pa so močan vir energije in telesne čilosti). Metionin poleg tega v naše telo vnaša žveplo in s tem prispeva k blesku, čvrstosti in prožnosti kože, las in nohtov.
Druge Koristi
- Surova rdeča pesa zatira tumorje in nekatere hujše bolezni, učinkuje pri virusnih obolenjih in prehladih.
- Je preventivna zaščita pred posledicami škodljivega radioaktivnega in drugih sevanj.
- Upočasnjuje staranje.
- Z rdečo peso si lahko uspešno pomagamo proti hripavosti. Iztisnemo sok iz gomoljev surove rdeče pese in ga pijemo nekaj dni zapored.
- Proti kašlju pa zmešamo 250 gramov soka surove rdeče pese s 100 grami koprivinega soka ter pijemo mesec dni po požirkih po možnosti vsako uro.
- Proti začetku in razvoju raka vsak dan jemo surovo rdečo peso in pijemo njen sok. To deluje preventivno in tudi zaviralno na nadaljnji razvoj bolezni.
- Proti celulitu iztisnemo sok iz enega gomolja surove rdeče pese, treh strokov česna ter petih vejic peteršilja.
- Proti prehladu in virusnim obolenjem vsak dan pijemo sok surove rdeče pese ali jemo solato iz same rdeče pese ali pa z dodatkom peteršilja, zelene, nastrganih jabolk, jogurta itd.
Načini Uporabe Surove Rdeče Pese
Surova rdeča pesa je izjemno vsestranska in omogoča številne načine uživanja, s katerimi lahko izkoristimo njene bogate hranilne vrednosti.
Neposredno Uživanje
Manjši surov gomolj mlade rdeče pese lahko poleti izpulimo iz zemlje, operemo, olupimo in ga pojemo kot jabolko. Največjo vrednost imajo manjši gomolji surove rdeče pese, največ do velikosti pomaranče. Listje rdeče pese je hranilno še bolj bogato kot gomolj, saj vsebuje veliko kalcija, železa ter vitamina A in C. Spomladi nabrane mlade liste lahko tudi uporabljamo za solate in juhe.
Na tanke rezine narezana surova rdeča pesa je odlična kot priloga k suhi hrani in narezkom, naribana surova rdeča pesa ali narezana na tanke trakove pa je čudovit dodatek in popestritev v zeleni ali drugi solati. Za krepitev jeter in želodca lahko naribamo surovo rdečo peso in gomolj zelene (dvakrat več rdeče pese kot zelene), osolimo, dodamo malo olivnega olja, jabolčnega kisa, po želji mlete kumine in prav tako po želji malo kisle smetane, jed pa posujemo z nasekljanimi listi peteršilja.
Za splošno krepitev zdravja in popestritev jedilnika lahko nasekljan gomolj surove rdeče pese vsakodnevno uporabljamo pri dušenju skupaj z drugo zelenjavo, v omakah za prilogo k rižu ali testeninam ter pri pripravi jedi v voku. Enako kot pri vsej drugi zelenjavi zadostuje le nekaj minut dušenja. Rdeča pesa daje jedem vabljivo živo barvo.
Priprava Soka
Surova rdeča pesa je zelo sočna in polna zdravilnega rdečevijoličnega soka. Ko jo lupimo, imamo rdeče prste in tudi deska, na kateri jo narežemo na tanke rezine, je vsa rdeča od njenega soka. Rdeča pesa je torej več kot primerna za sočenje. Če se le da, si sproti iztiskajmo dnevno svež sok iz surovih gomoljev, saj so številne hranilne snovi iz pese s pomočjo sočenja še bolj dostopne in se lažje absorbirajo v telo. Tako pripravljen sok blagodejno vpliva na imunski sistem, pomaga stimulirati limfni sistem in ima močan antioksidantni učinek. Podobno kot sama pesa tudi sok rdeče pese vsebuje kar precej biološko razpoložljivih antioksidantov, mineralov ter vitaminov. Vsebuje tudi karotenoide, železo, folno kislino in vitamin C, zaradi česar podpira delovanje imunskega sistema.
Priporočila za uživanje soka: Zaužijmo ga na tešče oziroma na prazen želodec z nekaj vode. Iz enega kilograma surove rdeče pese dobimo do pol litra soka. Odrasli lahko pijemo največ pol litra soka surove rdeče pese na dan dva meseca brez prekinitve. Za mlade do 20 let se priporoča največ 3 decilitre soka dnevno, dva meseca brez prekinitve, za otroke do 15 let 2 decilitra ter za otroke do 10 let 1,5 decilitra. V zdravilne namene lahko vsako jutro na tešče zaužijemo nekaj tankih rezin gomolja surove rdeče pese.
Uporaba soka za specifične težave:
- Pri hujših obolenjih: Spijemo vsak dan najmanj pol litra soka surove rdeče pese. Ko pride do olajšanja in se stanje organizma začne izboljševati, pa nadaljujemo s četrt litra na dan.
- V primeru slabokrvnosti: Pijemo vsako uro ves dan požirek soka surove rdeče pese.
- Proti arteriosklerozi in za upočasnitev staranja: Čim dlje časa preventivno pijemo sok iz drobno naribane pese, ki mu dodamo limonin sok in med. Ko se med raztopi, pijemo po požirkih.
- Za krepitev in čiščenje krvi: Narežemo dva šopka mladih pesnih listov in šopek peteršilja, prevremo za 15 minut, vmes pa dodajamo nekaj nasekljanega česna, čebule, naribanega korenja, peteršiljevega korena, manjšega gomolja zelene ter na drobno naribane 3-4 surove rdeče pese do velikosti pomaranče. Vse to na koncu prelijemo z žličko olja in limoninim sokom, premešamo in odstavimo od štedilnika. Tako pripravljeno juho jemo dvakrat na dan.
Druge Kulinarične Ideje
Smutiji so nadvse priljubljeni, hkrati pa jih lahko uporabimo kot osnovo za odličen in zdrav sladoled. Za piko na i pa bodo nad pesinim sladoledom navdušeni tudi naši najmlajši. Potrebujemo rdečo peso, ki ji lahko dodamo nekaj jagod za bolj sladkast okus, pomarančni sok in indijske oreščke. Slednje predhodno zmehčamo v vreli vodi in nato vse skupaj zmiksamo v gladko zmes, ki jo nalijemo v modelčke za sladoled in zmrznemo. Rdečo peso lahko kot barvilo uporabite tudi za rožnato obarvanje jedi, na primer juh, osvežilnih poletnih pijač ali slastnega sladoleda.
Pomembna Opozorila in Previdnost
Kljub številnim koristim je pri uživanju rdeče pese potrebna tudi previdnost:
- Nitrati: Rdeča pesa lahko vsebuje tudi zdravju škodljive nitrate, ki jih je toliko več, kolikor bolj je rasla v intenzivnih razmerah (pregnojena zemlja z umetnimi dušikovimi gnojili). Zaradi višje vsebnosti nitratov se rdečo peso odsvetuje v prehrani dojenčkov, še posebej pred šestim mesecem, saj njihova presnova še ni primerno razvita. Vsekakor pa je kasneje v otroštvu in v odrasli dobi rdeča pesa dobrodošel del jedilnika.
- Glikemični indeks: Rdeča pesa sodi v skupino živil s srednje visokim glikemičnim indeksom, kar pomeni, da po njenem zaužitju raven sladkorja v krvi dokaj hitro naraste. Zato uživanje rdeče pese ni priporočljivo za sladkorne bolnike, zlasti v večjih količinah.
- Ledvični kamni: Uživanje pese se ne priporoča bolnikom z ledvičnimi kamni.
- Obarvanje urina in blata: Rdečega barvila betacianina, antocianom podobnega barvila, ki ga vsebuje rdeča pesa, naše telo ne more povsem razgraditi, zato redno uživanje rdeče pese lahko povzroči blago rdečkasto obarvanje urina in blata. Vendar bodite brez skrbi, gre za naravno in nenevarno reakcijo.
Vzgoja in Shranjevanje Rdeče Pese
Rdeča pesa je nezahtevna rastlina, ki uspeva povsod, če je le lega dovolj svetla in topla. Zlahka jo pridelamo v domačem vrtu ali na njivi ter uživamo v zdravem pridelku skozi vse leto.
Vzgoja na Domačem Vrtu
Vzgoja rdeče pese je preprosta, zato se je brez skrbi lahko lotijo tudi manj izkušeni vrtičkarji. Rdeča pesa najbolje uspeva na sončni legi v rahli, dobro odcedni zemlji, ki je bogata s hranili. Sorte z okroglimi gomolji so manj zahtevne od podolgovatih. Sejemo jo lahko spomladi neposredno na gredo, od aprila do junija. Semena posejemo približno 2-3 cm globoko, v vrste, ki so med seboj oddaljene 25-30 cm. Na seme natrosimo dva do tri centimetre kompostne zemlje in dobro zalijemo. Ko vznikne, jo je treba redčiti, da ima vsaka rastlina dovolj prostora za razvoj gomolja. Mlade rastline so nekoliko občutljive na mraz.
Rdeča pesa potrebuje redno okopavanje ter veliko kalija, zato se priporoča dodajanje kamninske moke vrtni zemlji. Tik pred sajenjem lahko dodamo zemlji že predelan kompost, ne pa svežega hlevskega gnoja (ta mora biti dodan prej, da se nekoliko predela). Potrebno je kolobarjenje, rdeča pesa odlično uspeva na gredah, kjer je bil prej paradižnik, kumare ali zelje (kapusnice). Dobro se ujame s solato, čebulo, redkvico in kumarami. Pozorni pa moramo biti, da je ne sadimo ob stročnicah, saj se s temi rastlinami ne ujame najbolje.
Zalivamo jo zmerno, a redno. V sušnih obdobjih lahko pomanjkanje vode vpliva na obliko in okus gomoljev. Pobiramo jo običajno 2 do 3 mesece po setvi, ko doseže velikost jabolka. Če jo želimo shraniti čez zimo, jo pobiramo nekoliko kasneje, v suhem vremenu. Da je pridelek primeren za obiranje, nam nakazuje rumenenje in sušenje ali odmiranje zunanjih listov.
Shranjevanje Surovih Gomoljev
Surovi gomolji rdeče pese so zaradi svoje čvrste strukture zelo primerni za shranjevanje. Zrela rdeča pesa, zasuta z mivko, ostane sveža 5-6 mesecev. Neoprane gomolje lahko hranimo v hladnem, temnem prostoru, kjer ostanejo obstojni več mesecev. Za shranjevanje čez zimo odrežemo liste vsaj dva centimetra od gomolja, da pri morebitnem kuhanju iz nje ne izteče sok. V kleti hranimo gomolje rdeče pese posute s peskom, v manjših količinah, ki se prej porabijo, pa tudi na policah, kjer kroži zrak. Temperatura zraka, kjer shranjujemo rdečo peso, naj bo približno med šest in osem stopinj Celzija.
Lastno pridelavo na domačem vrtu je treba čez zimo primerno uskladiščiti. Običajno jo zasujemo z vlažno mivko ali vlažno žagovino in postavimo v klet, kjer naj zrak kroži, temperatura pa naj se giblje med 6-8 stopinj C. Pesa, shranjena na ta način, bo sveža/obstojna dobra dva meseca. Ta način shranjevanja je primeren za manjše količine, seveda ob predpostavki, da imate lastno hišo oziroma klet, kar omogoča, da izkoristite zdravilne prednosti surove pese.
Nakup Sveže Rdeče Pese
Rdečo peso lahko kupujemo sprotno, saj je na razpolago na večjih tržnicah in marketih. Vse do pomladi se lansko rdečo peso lahko dobi na večjih tržnicah v vseh mestih, poleti pa so na voljo že mladi gomolji letošnje rdeče pese. Na začetku sezone na tržnicah jo dobri prodajalci prodajajo z listjem vred ali vsaj z ostankom listnih pecljev; tako namreč kupec takoj ugotovi, ali je zelenjava sveža ali ne (uveli listi namreč opozorijo na marsikaj). Prav tako na pritisk že rahlo mehki gomolji opozarjajo, da ponujeno ni sveže.
Pri nakupu bodite pozorni tudi na trdo vlaknatost pese, saj je pesa, ki je bila za svojo sorto predolgo v zemlji, hitro trdo vlaknata - to napako lahko opazite po množici brazgotin od odpadnih listov. Če imajo gomolji temne lise, je to znak, da so bili shranjeni pri prenizki temperaturi. Podolgovati ali okrogli gomolji sveže rdeče pese morajo biti napeti in nepoškodovani. Doma jo je najbolje hraniti v predalu za zelenjavo v hladilniku 1-2 tedna. Liste odlomite z roko, ne režite jih, saj lahko to povzroči "krvavenje" in izgubo soka.