Zakaj hraniti ptice?
Vsak letni čas je primeren za opazovanje ptic, še posebej zima, ko se ptice zaradi nastavljene hrane še bolj približajo našim domovom. Pozimi v naše krmilnice prihajajo med drugimi sinice, vrabci, liščki, zelenci, kosi, tudi detli in žolne, pa tudi redkejše ptice, kot je siva pevka. Striktni žužkojedi so večinoma selivke, ki pozimi zapustijo naše kraje in prezimujejo v Afriki. Toda nekatere vrste, denimo sinice, so v gnezditvenem obdobju žužkojede, v zimskem času pa presedlajo na rastlinsko hrano.
Čeprav ptice lahko v naravi tudi pozimi najdejo dovolj hrane za preživetje, ko tla prekrije debela snežna odeja in so temperature dlje časa globoko pod lediščem, lahko s hranjenjem pripomoremo k njihovemu preživetju. Varstveni ornitolog Luka Božič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije poudarja, da hranjenje v naravi morda v bistvu niti ni potrebno, a lahko na ta način povečamo preživetje osebkov zlasti v obdobju zelo hladnih, nizkih temperatur mrzlih zim. S hranjenjem ptic ne ohranjamo populacije, gre predvsem za kulturo, saj se na ta način lahko približamo pticam.
Kruh: Priljubljena, vendar neprimerna hrana za ptice
Kljub dobrim namenom je hranjenje ptic s kruhom ena najpogostejših napak, saj jim povzroči več škode kot koristi. Tilen Basle, ornitolog iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, jasno pravi: "Kruh je še vedno priljubljena, vendar neprimerna hrana za ptice." Čeprav se hranjenje ptic s kruhom zdi kot dobro delo, jim v resnici pogosto bolj škoduje kot koristi. Ptice morda uživajo v kruhu podobno kot ljudje, vendar je ta hrana, za razliko od človeka, za ptice lahko škodljiva.
Glavni razlogi, zakaj je kruh škodljiv
1. Pomanjkanje hranil in energijske vrednosti
Kruh ne vsebuje maščob in mineralov, ki jih ptice potrebujejo, še posebej pozimi, ko v mrazu potrebujejo energijsko bogato hrano, to pa so maščobe. Da bi ostale zdrave in se pravilno razvijale, namreč ptice potrebujejo prehrano, bogato z beljakovinami, vitamini in minerali, česar pa kruh zagotovo ni. Kruh ima določeno hranilno vrednost, toda ne za ptice. Ravno nasprotno, ko ga zaužijejo preveč, to lahko vodi do podhranjenosti. Zanje predstavlja prazne kalorije brez resnične prehranske koristi, ki jim dajejo samo občutek lažne sitosti. Če ne prejmejo hranil, ki jih potrebujejo, to vpliva na razvoj njihovih kril, zaradi česar imajo sčasoma oslabljeno sposobnost letenja. Pomanjkanje pomembnih hranil pri mladih pticah dodatno povzroča nepravilni razvoj kosti in sklepov ter njihove deformacije, kar lahko vodi celo do nezmožnosti letenja. Kvas, sol in različne začimbe v kruhu pticam povzročajo prebavne težave, trd kruh pa lahko povzroči poškodbe požiralnika.
Luka Božič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije izrecno pojasnjuje: "Nikakor pa ne, kar je najpogosteje, kruh, ker je v bistvu za ptice zelo, zelo neprimeren." Ptice se z ostanki hrane ne hrani, predvsem je problem sol, ki se v teh ostankih nahaja, saj tudi kruh solimo.
2. Plesni in bakterije
Kruh se hitro navlaži, napadejo ga plesni in postane gojišče bakterij. Uživanje plesnivega kruha pa lahko povzroči glivične bolezni dihal. Tak kruh je za ptice nevaren.
3. Sindrom angelskih kril
Ptice, ki pojedo preveč kruha, lahko razvijejo zdravstveno stanje, imenovano sindrom angelskih kril, pri katerem se njihove kosti kril ne oblikujejo pravilno, zaradi česar ne morejo leteti. To stanje je najpogostejše pri racah in goseh, ki jih pogosto s kruhom hranijo dobronamerni ljudje. Vedno večja težava ptic so t. i. angelske peruti, gre za deformacijo kril predvsem pri tistih živalih, ki živijo ob vodi v parkih, ribnikih in drugje, in nastane zaradi neprimerne prehrane. Ljudje racam, gosem ali labodom ponujajo nezdravo hrano z ogljikovimi hidrati in/ali beljakovinami, kot so beli kruh, krekerji in celo pokovka.
4. Odvisnost od človeka in izguba naravnih veščin
Hranjenje mladih ptic, kot so račke, prepreči, da bi se same naučile najti hrano. Ptice, ki postanejo odvisne od ljudi za hrano, so nenazadnje tudi v nevarnosti, da jih povozi avto, napadejo plenilci ali postanejo agresivne, če jim ljudje ne zagotovijo hrane.
Posebno opozorilo za vodne ptice
Najpogosteje s kruhom krmimo vodne ptice, čeprav je to še najmanj primerno. Raziskave društev v zahodni Evropi in v ZDA so pokazale, da je za vodne ptice veliko primerneje, če si hrano iščejo same. Tako se več gibljejo in se prehranjujejo bolj raznoliko; ko iščejo hrano, alge, spotoma zaužijejo še semena in nevretenčarje. To je bolj koristno, kot pa če samo čakajo na kruh. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane in mlekom, ki lahko povzroča hude želodčne težave in celo smrt.
Primerna hrana za ptice
Če se odločite za hranjenje ptic, je ključnega pomena, da izberete naravno in zanje primerno hrano, ki je čim bolj podobna tisti, ki jo najdejo v naravi. Ptice predvsem pozimi, v mrazu, potrebujejo energijsko bogato hrano, to pa so maščobe.
Priporočila glede izbire hrane
- Semena: Najbolj univerzalna in primerna so sončnična semena. Priljubljena celoletna hrana so črna sončnična semena. Mešanica semen, ki jo lahko kupimo v živilskih trgovinah, običajno vsebuje sončnična semena, proso in semena konoplje. Pazite, da ne vsebujejo semen pelinolistne žvrklje (ambrozije), invazivne tujerodne vrste, katere cvetni prah povzroča alergije in zmanjšuje pridelke v kmetijstvu. Arašidi, ki so bogati z maščobo, so priljubljeni med sinicami, zelenci, domačimi vrabci, brglezi, velikimi detli in čižki.
- Maščobe: Ptice potrebujejo veliko nasičenih maščob, kot sta surov loj in mast. Maščobne kroglice in druge na maščobi temelječe žitne ploščice so odlična zimska ptičja hrana. Pomembno je, da jih odstranite iz najlonske mrežaste vrečke, saj se žival lahko poškoduje. Veliki detel in brglez imata rada loj. Margarina, tekoča rastlinska olja in maščobe, ki ostanejo od kuhanja, za ptice niso primerni, saj se "tekoča maščoba razmaže po perju in uniči njihovo vodoodporno in izolacijsko lastnost".
- Sadje in zelenjava: Nekaterim vrstam ptic pozimi tekne tudi sadje. Narezano sadje, kot so jabolka, kaki, brusnice, gozdni sadeži in rozine, so primerni za kose, brinovke in druge drozge. Za vodne ptice so primerni tudi koruza in solata. Taščica si bo z veseljem postregla s koščkom jabolka.
- Drugo: Mokarji gredo v slast taščicam in plavčkom. Blag nariban sir je všeč taščicam in stržkom. Ovsene kosmiče lahko ponudimo taščicam. Primerni so tudi kuhani krompir ter olupki ali odrezki zelenjave. Izdelujejo se tudi posebni peleti za ptice.
Kako pravilno hraniti ptice?
Poleg kakovosti hrane je pomembno tudi to, kam hrano polagamo. Hrana za hranjenje ptic naj bo čim bolj naravna.
Postavitev krmilnice in varnost
Če že krmimo ptice, naredimo tako, da bodo ptice, ki prihajajo na krmišče, varne pred plenilci. Krmilnica, ki prosto visi, je primerna, ali pa na visoki navpični palici, vsaj kakšen meter in pol nad tlemi.
Različne vrste semen in način, na katerega jim jih ponudimo, privabijo različne vrste ptic. Vrabci radi hitro in precej nekavalirsko zasedejo krmilnice, tako da sinice plahoma prihajajo ali od daleč opazujejo. Ker pa so spretnejše, jim lahko nastavimo visečo maščobno pogačo in bodo tako prišle na svoj račun. Pomembno je tudi, da nekako prilagodimo to hranjenje ciljnim vrstam, kajti nekatere vrste, kot so razni drozgi, ščinkavci in pinože, v krmilnico ne bodo šle, saj se hranijo le na odprtem na tleh.
Ptičja pogača
Izdelava domače lojne pogače
Ko se temperature spustijo pod ledišče, ptice potrebujejo visokokalorično hrano. Takrat jim gre še zlasti v slast pogača s semeni, ki jo lahko izdelamo kar sami doma. Potrebujemo kokosovo maslo, goveji loj ali svinjsko salo ter semena. Goveji loj ali svinjsko salo si priskrbimo pri mesarju. Doma ga narežemo na drobne koščke, damo v posodo in na štedilniku ali v pečici topimo tako dolgo, da postane tekoče in se zbistri. Nato vanj stresemo semena, ki so lahko sončnična, bučna, prosena, lahko pa tudi grobo zmlete orehe, neslane arašide ali konopljino seme. Vključimo lahko tudi pšenico ali ječmen. Nato maso dobro premešamo in pustimo, da se začne strjevati. Preden se popolnoma strdi, jo damo v modelčke, recimo skodelice ali kar pekač za mafine. Skoznjo namestimo leseno palčko z luknjo, skozi katero lahko speljemo vrvico in pogačo nato obesimo na drevo. Še zlasti praktična in estetska na pogled je lojna pogača v kokosovem orehu. Pripravljeno lojno pogačo vlijete v polovico kokosovega oreha, skozi katerega izvrtate luknjo in ga z vrvico obesite na drevo.
Naravni viri hrane na vrtu
Naši vrtovi lahko že sami po sebi zagotovijo zadostno količino hrane za ptice, sploh če vključujejo »plodonosne« vrste grmovnic, kot so šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, navadna krhlika, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, brogovita, bršljan in divja trta. Za naravno hranjenje ptic je zelo pomembno zasajevanje avtohtonih rastlin, kot so brogovita, jerebika, črni trn ipd. Z vejicami in z grmišči obogatimo našo okolico, hkrati pa s tem tudi pomagamo pticam, saj na teh vrstah grmov dozorijo plodovi, ki so v zimskem času hrana pticam. Odstopimo jim lahko tudi nekaj lastnega pridelka - pustimo nekaj jagod grozdja na trtah, ne poberemo vseh orehov in lešnikov. Del svoje ozimnice jim lahko tudi nastavimo. Šoje se bodo z veseljem lotile nastavljenega koruznega storža. Nastavljeni orehi in lešniki ob vznožju drevesa bodo zelo razveselili velikega detla, kakšnega pa bo zagotovo »sunila« tudi siva vrana. Vsi, ki imate na vrtu ameriški klek, ste verjetno že lahko opazovali liščke, čižke, zelence in druge naše semenojede ptice, kako veselo luščijo storžke. Tudi pinože, ki so redne zimske gostje s severa Evrope, se prehranjujejo predvsem z maščobam bogatimi semeni, daleč najraje pa imajo bukov žir. Jeseni ga lahko naberemo v gozdovih in jim ga »serviramo« na krmilnice.
Kdaj in kako prenehati s hranjenjem?
Ko se zima približuje koncu, jih lahko postopoma nehamo hraniti, lahko pa tudi nadaljujemo, če želimo opazovati ptice skozi vse leto.