Stročnice in žita že stoletja predstavljajo enega najpomembnejših virov energije za človeka. Z njimi smo se prehranjevali že od pradavnine, njihov pomen v prehrani pa je z začetkom poljedelstva le še rasel. Imajo visoko energijsko vrednost, vsebujejo pa tudi pomemben delež beljakovin, vitaminov, mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k urejeni prebavi.
Pomen rastlinskih beljakovin
Kdor ne mara mesa, ki je najosnovnejši vir beljakovin za naše telo, ga lahko v veliki meri nadomesti z rastlinskimi viri, a popolnoma nikoli. Znanstveno utemeljena je trditev, da moramo ljudje jesti najrazličnejšo hrano, tako rastlinskega kakor tudi živalskega izvora. Najbogatejši rastlinski vir beljakovin so stročnice, potem ajda in žita ter nekateri lupinasti plodovi.
Fižol: Več kot le beljakovinski vir
Fižol je eden najpomembnejših virov rastlinskih beljakovin. Vsebuje približno 20 odstotkov beljakovin, poleg tega pa še vitamine skupine B, minerale, pektine, polifenole, lignine, fitinsko kislino, nukleinske kisline in vlaknine. Ker ne vsebuje vseh esencialnih aminokislin, jih moramo kombinirati z živalskimi beljakovinami, zato jejmo fižol z jajcem, mesom ali slanino.
- Zdravstvene koristi: Uživanje 170 gramov kuhanega fižola na dan lahko zniža trigliceride za 10 odstotkov in holesterol za 20 odstotkov.
- Uravnavanje sladkorja: Stročji fižol vsebuje glukokinin, snov, podobno inzulinu, ki lahko dolgoročno zniža količino sladkorja v krvi za 20 do 40 odstotkov.
- Pomlajevanje: Fižol je bogat z nukleinskimi kislinami, ki pospešujejo obnovitvene procese celic.
Bob, grah in leča
Poleg fižola so pomembne tudi druge stročnice:
| Stročnica | Ključna lastnost |
|---|---|
| Bob | Izjemen vir mineralov (kalij, kalcij, fosfor, magnezij) in lecitina za boljšo miselno funkcijo. |
| Grah | Vsebuje lutein in zeaksantin za zdravje oči ter veliko netopnih vlaknin za boljšo presnovo. |
| Leča | Bogata z železom, kalijem in cinkom; krepi imunski sistem in vitalnost. |
Ajda in žita za moč in zdravje
Ajda sicer ne sodi v družino trav, a jo uvrščamo med žita. Vsebuje vseh osem esencialnih aminokislin in je bogata z rutinom, ki varuje žile in kapilare. Ajdova kaša je primerna tudi za bolnike s celiakijo, saj ne vsebuje glutena.
Ostala žita imajo prav tako pomembne vloge:
- Ječmen in oves: Vsebujeta vlaknino betaglukan, ki odločilno pomaga pri zniževanju krvnega holesterola.
- Rž: Spodbuja razvoj mlečnokislinskih bakterij, ki preprečujejo črevesne težave.
Tehnološki vidiki pridelave fižola
Uspešna pridelava fižola se začne z ustreznim izborom sorte glede na namen (stročje ali suho zrnje) in način sajenja. V Sloveniji večina pridelave poteka na prostem. Pomembno je pravilno razmikanje rastlin: za nizki fižol za stročje se priporoča gostota okoli 200.000 rastlin na hektar, za zrnje pa okoli 300.000.
Pri visokem fižolu je nujna uporaba opore, kot so lesene prekle ali žičnice, kar zagotavlja stabilnost in boljšo kakovost pridelka.