Grah, ki botanično spada v družino metuljnic (Fabaceae), je ena izmed vrtnin, ki se je najbolj veselimo spomladi. Gojimo ga zaradi zelenih strokov in zrnja, užitni pa so tudi mladi poganjki in vršički. Cvetovi so bele ali vijolične barve, stroki pa so zeleni in vsebujejo okrogla semena. Poleg tega, da je izjemno okusen, je grah tudi izredno zdrava vrtnina, ki dobro vpliva na zemljo.
Zakaj Gojiti Stročji Grah?
Uživanje graha je zelo zdravo, saj v njem najdemo kar nekaj hranil, ki pripomorejo k dobremu zdravju. Med drugim vsebuje vitamina C in K ter prehranske vlaknine. Bogat je z antioksidanti, uživanje graha pa naj bi pripomoglo k preventivi pred srčno-žilnimi obolenji in sladkorno boleznijo, uravnaval naj bi holesterol, pomagal pri hujšanju, preprečeval zaprtost in krepil kosti.
Poleg pozitivnega vpliva na naše zdravje grah dobro vpliva tudi na zemljo, v kateri raste. Tako kot druge stročnice, tudi grah veže dušik iz zraka in ga uskladišči v tleh. Zato je smiselno grah saditi pred in po rastlinah, ki so bolj "požrešne" in potrebujejo veliko hranil v zemlji, kot so zelje, ohrovt, cvetača, krompir in buče.
Setev Stročjega Graha
Grah spada med prve vrtnine na vrtu, ki jih sejemo, saj zelo uspešno kali tudi pri nizkih temperaturah.
Optimalni Čas Setve
Grah sejemo enkrat letno neposredno na grede. Najbolj uspešne so setve od začetka marca do sredine aprila, takoj, ko zemlja odmrzne. V rastlinjakih ga lahko sejemo že v januarju. S setvijo je dobro pohiteti, saj je grah velik ljubitelj hladnejšega vremena in ne mara vročine, zato bomo imeli ob zgodnejši setvi manj težav z boleznimi in škodljivci.
Na Primorskem je pogosta praksa, da grah sejejo že prejšnjo jesen (konec oktobra ali začetek novembra). V tem primeru čez zimo kali, razvija korenine in spomladi hitreje požene v rast. Tudi v celinski Sloveniji ob mili zimi grah prezimi na tak način.
Rastline graha zelo dobro prenašajo tudi zelo nizke temperature, občutljivi so le cvetovi, ti lahko pomrznejo že pri temperaturah tik pod ničlo, kar se lahko zgodi, ko pride do nihanj temperatur konec aprila. V kolikor opazimo, da je grah že začel cveteti, napovedane pa so nizke temperature, ga zaščitimo s kopreno ali drugim pokrivalom.
Priprava Semen in Tal
Grah sejemo v vrsto, semena si v vrsti sledijo na razdalji 5 cm do 10 cm. Med vrstami naj bo 30 cm do 40 cm prostora. Na gredi širine 75 cm lahko posejemo dve vrsti, pri 100 cm široki gredi pa tri. Semena posejemo v zemljo nekje 2 cm globoko, v kompost pa malenkost globlje. Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste. Ko semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami.
Nizki grah lahko sejemo v tako imenovane pasove, široke petnajst centimetrov, v njih pa zrna narazen pet centimetrov, z razdaljo med njimi trideset centimetrov. S tem načinom pridelamo več graha.
Istočasno, ko na gredo sejemo grah, nekaj semen posejemo v srednjo sadilno enoto (najbolje v plastične lončke), da vzgojimo sadike. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta, ki bi na gredi ostala zaradi nevzklitih sejanih semen. Te sadike vzgajamo zunaj, da imajo enake pogoje kot na gredo posejane rastline. Najbolje, da jih z lončkom vred zakopljemo v tla na gredi, da imajo enake temperaturne pogoje kot neposredno v gredo sejana semena. Takšen način setve omogoča tudi izogibanje škodljivcem, kot so miši, ki rade pojedo semena, ki jih damo v zemljo.
Na Vrtu Obilja z namakanjem semena graha pred setvijo niso opazili nobene konkretne razlike, saj se semena graha, ker dolgo časa kalijo, v dežju ali talečem snegu prepojijo z vodo.
Zaščita Po Setvi
Priporočamo, da grah po setvi pokrijete z belo vrtno tkanino (kopreno). S tem ga zaščitite pred pticami in pospešite kalitev semena, saj ohranjate nekoliko bolj topla tla. Kakršen koli strah glede pozebe v spomladanskih mesecih je, kot pri bobu, povsem odveč, saj koprena le ogreje tla in zaščiti mlade rastline pred vetrom. Vendar pazite, da grah ne bo pokrit, ko pokuka iz zemlje, saj si ne želite, da je potlačen. Koprena leži neposredno na grahu do sredine ali konca aprila, ko jo odstranimo.
Rast in Nega Stročjega Graha
Opora za Grah
Grah zraste v višino od enega do dveh metrov, odvisno od sorte. Nizke sorte, kot je Mali provansalec, ne potrebujejo opore. Srednje visoke sorte, kot je Wunder von Kelvedon ali Ambrosia, zrastejo cca. 60-70 cm visoko in zanje postavimo oporo. Visoke sorte, kot je Blauwschokker, pa zrastejo do 1,5 m visoko, sorta Telefon celo 160 do 180 cm. Te sorte prav tako potrebujejo oporo.
Oporo postavimo, ko odstranimo kopreno. Pri visokih sortah graha je najboljša plastična mreža z velikimi odprtinami, ki jo vodoravno napnemo v najmanj štirih nivojih. Prvi nivo naj bo čim nižje, okoli 15 cm od tal, da se grah čimprej oprime opore. Takoj, ko se grah z viticami ovije, hitro požene naprej v rast, saj zazna, da raste na zanj pravem mestu (potrebuje oporo).
Mreže lahko napnemo tudi navpično za vsako vrsto graha posebej do višine najmanj 100 cm. Pri takšnem načinu lahko v maju gredo tudi lažje zastremo s poletno zastirko - z listjem ali s slamo.
Visoki grah sejemo ob mrežasto oporo, kot jo postavimo za kumare. Oporo postavimo po sredini vrste, grah bo na njej rasel z obeh strani. Pri nizkem grahu se priporoča opora, preizkušen način so razvejane veje grmičevja.
Nadaljnja Nega Med Rastjo
Grah zaseda gredo v prvi polovico leta. Ker gre za visoko rastlino, ob njegovi senci spomladi težko uspevajo ostale rastline.
Med rastjo mladih rastlin zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin. Takrat gredo v celoti okopljemo in oplevemo. Dodatno zastiranje ni vedno potrebno.
Zalivanje
Ker grah raste (in se globoko ukorenini) v zgodnjem pomladanskem času, posebnega režima zalivanja nima, saj so navadno vrtna tla in kompostna zastirka v tem delu leta dovolj vlažna. Grah ne mara suše, zato je namakanje potrebno v času cvetenja in nastajanja zrnja. Namakamo enkrat tedensko in se izogibamo močenju listov in cvetov, da preprečimo razvoj bolezni. Vodo namočimo 20 do 30 cm globoko.
Gnojenje
Nizkega graha na dobro založenih vrtovih ni potrebno gnojiti, prav tako stročnic nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem. Visok grah lahko pognojimo z manjšimi količinami domačega komposta (do liter na kvadratni meter), če gredice niso pregnojene. Za sprotno dognojevanje in v času cvetenja in nastajanja zrnja je bolje redno zalivanje z naravnim organskim tekočim gnojilom na osnovi alg.
Kako gnojilo pomaga rastlinam rasti?
Sorte Stročjega Graha
Grah ločimo po višini stebla v visoke in nizke sorte. Poleg tega ločimo še sorte z gladkimi zrni in take, ki imajo nagubana semena.
Razvrstitev po Višini
- Nizke sorte: Zgodnje sorte, kot sta Mali Provansalec (doseže višino 50 cm, zrna pobiramo dva meseca po setvi) in Čudo Amerike (nabiramo po 65 dneh). Nizki grah je zgodnejši in običajno dozori istočasno. Ne potrebuje opore in medvrstna razdalja naj bo najmanj trideset centimetrov.
- Srednje visoke sorte: Primer je srednje zgodnji grah Rondo (doseže 80 do 90 cm višine, pridelek v 80 dneh) ali Wunder von Kelvedon in Ambrosia (60-70cm visoko). Te sorte potrebujejo oporo in jih obiramo dalj časa.
- Visoke sorte: Med zelo visoke, srednje pozne sorte graha uvrščamo sorto Telefon (doseže višino 160 do 180 cm) in Blauwschokker (do 1,5 m). Visoke sorte potrebujejo oporo in jih obiramo dalj časa, bolj jih obiramo, višji je pridelek.
Rodnost sort graha je običajno premo sorazmerna z višino rastlin - višje, kot so rastline, več pridelka bomo lahko nabrali. So pa nižje sorte običajno bolj zgodnje, saj hitreje zaključijo z rastjo.
Posebne Sorte
- Sladkorni grah: Poznamo tudi sorte, kjer je užitno tudi mlado stročje. Sladkorni grah, kot je sorta Ambrosia, naredi mehke in mesnate stroke. Obirati ga lahko začnemo že, ko so zrna še drobna, lahko pa pustimo, da se odebelijo. V slednjem primeru moramo paziti le na to, da ne začne zoreti, saj v tem primeru stročje začne postajati "nitkasto". Sladki oziroma sladkorni grah Carouby je izjemna sorta z nežnimi, ploščatimi stroki sladkega okusa in lepimi cvetovi. Stroki se redno obirajo, ko so še mladi, kar spodbuja nastanek novih strokov.
- Vijolični grah: Stara evropska sorta graha Blauwschokker je znana po svojih vijoličnih strokih, ki so prava paša za oči. Zelo lep je tudi v času cvetenja, saj se s svojimi čudovitimi vijoličnimi cvetovi prelevi v pravo vrtno dekoracijo. Zrna vijoličnega graha so zelena, sladka in okusna.
Škodljivci in Bolezni Stročjega Graha
Med rastjo graha se lahko pojavijo določeni škodljivci in bolezni. Zgodnja setev in pravilno kolobarjenje sta ključna za preprečevanje težav.
Pogosti Škodljivci
- Gosenice grahovega zavrtača: Mlada zrna v strokih lahko zajeda gosenice metulja grahovega zavrtača.
- Uši: Na grahu se lahko pojavijo tudi uši, ki lahko prenašajo viruse, povzročitelje zvijanja grahovih listov. Ob prvih pojavih uši rastline poškropimo z naravnim insekticidom.
- Miši in drugi glodalci: Ti so problematični takoj po setvi graha, saj lahko pojejo semena, še preden ta uspejo vzkliti.
- Grahar (fižolar): To je hrošček, ki napada tako fižol kot tudi grah. Pred dozorevanjem odloži jajčeca na strokih, ta pa se nato v toplem skladišču izležejo, nova generacija hroščkov pa vrta v zrnje in se z njim hrani. Izognemo se mu lahko tako, da zrnje pred skladiščenjem za nekaj dni damo v zamrzovalnik.
Bolezni
- Pepelasta plesen: Grahova plesen se kaže kot pege in siva prevleka na listih graha, običajno pa napade, ko je preveč vlage in pri pregosti setvi, pogosteje pa se pojavi v poletnih dneh. Zato so zgodnje setve in kolobarjenje zelo pomembni za preprečevanje. Zadnji roki setve nizkega graha so do konca avgusta, vendar se poletne setve zaradi nevarnosti pepelaste plesni ne priporočajo.
- Zvijanje grahovih listov: To je posledica virusa, ki ga prenašajo listne uši.
Preventiva in Zaščita
Za izogibanje škodljivcem in boleznim je ključna zgodnja setev. Prav tako je pomemben kolobar. Prilagodimo medvrstne razdalje temu, da lahko rahljamo tla okoli rastlin. Setev zdravega semena je tudi pomembna.
Spravilo in Uporaba Stročjega Graha
Obiranje
Pri grahu lahko najprej že konec aprila pobiramo njegove vršičke. Mladi listi z viticami so izjemno okusni sveži in jih dodajamo solatam. Pri rastlinah, ki jih gojimo za stroke in zrna, vršičke nabiramo minimalno, zgolj za pokušino, saj bi sicer preveč poškodovali rastlino.
Pri sortah, ki nimajo nitkastih strokov, že v maju nabiramo mlade stroke. Izjemno okusna so zrna mladega graha, ki jih pojemo kar surova. Zelena zrna graha pobiramo skozi cel junij. Pomembno je sprotno trganje mladega zrnja v strokih, tako rastline cvetijo in rodijo naprej. Stročji grah trgamo sproti, saj v hladilniku dnevno izgublja sladkobo in kvaliteto, zato tudi ni priporočljivo dolgo zamrzovanje. V vročini pobiramo zelo mlade stroke graha z zrnjem, ker kakovost v vročini hitro pada.
Ko želimo grah pobrati v celoti, poberemo vsa zrna, tudi če niso do konca zrela (kot mlado zrnje fižola), ter ga shranimo v zamrzovalnik.
Kako gnojilo pomaga rastlinam rasti?
Uporaba Grahovih Delov
Užitni del rastline so mlada, sveža zrna in stroki. Poleg zrnja in stročja lahko jemo tudi mlade poganjke. Te lahko potržemo iz odraslih rastlin, ali pa si vzgojimo mikrozelenje. To storimo tako, da grah posejemo v lonček ali zabojček z zemljo, ga pustimo, da zraste kakšnih 5-10 cm v višino in nato te poganjke porežemo. V zrnju najdemo tudi vse pomembne vitamine, največ pa jih je v kalčkih, ki se šele v zadnjih letih uveljavljajo v prehrani. Vsebuje tudi veliko vlaknin.
Grah kot Zeleno Gnojenje
Ko poberemo zadnji pridelek, rastlino uporabimo za zeleno gnojenje. Nadzemni del odrežemo tik nad tlemi in ga pustimo 4 dni, da se osuši. Tako ga bomo lažje odstranili z mreže za oporo, ki jo lahko uporabimo še v naslednjih sezonah. Celoten nadzemni del rastline zmeljemo z vrtno kosilnico in material uporabimo za kompostiranje ali kot zastirko. Grah je dobra izbira tudi za gredice, ki so nam odveč - tudi če pridelka ne bomo pobrali, lahko celotne rastline graha pokosimo, ko razvije listno maso in ga zadelamo v zemljo, saj tla med rastjo dobro založi z dušikom.