Stročji fižol (lat. Phaseolus vulgaris) je enoletna rastlina iz družine metuljnic (Fabaceae), ki izvira iz Južne Amerike. Danes so glavne pridelovalke Kitajska, Turčija, Indonezija, Belgija, Italija in Španija. Semena so lahko različnih barv, kot so vijolične, zelene in rumene, in se uporabljajo sveža ali suha.
Fižol je ena prvih vzgojenih rastlin, ki so jo cenili že tisoč let nazaj zaradi obilnega pridelka, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni, ter enostavne priprave. Zaradi izjemnih prehranskih vrednosti in odličnega okusa je postal nepogrešljiv del prehrane mnogih civilizacij. Njegov pomen skozi zgodovino leži v odpornih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, kar ga je naredilo dragocenega kot hrana in kot seme za prihodnje rodove. Fižol je bil ključna hrana, saj zagotavlja prehransko varnost in sposobnost prilagajanja različnim podnebnim razmeram.
Gojenje stročjega fižola je relativno enostavno in primerno tudi za začetnike. Fižol uspeva na prisojni legi, kjer je 6-8 ur izpostavljen sončni svetlobi in pri temperaturah med 18 in 29°C. Ne prenese temperatur pod 9°C in potrebuje dobro odcedna tla ter veliko sončne svetlobe.
Značilnosti in vrste stročjega fižola
Splošne značilnosti
Stročji fižol je enoletna rastlina, ki v obdobju od pomladi do jeseni raste v vseh petih stopnjah rasti in razvoja: debeljenje semena in kalitev semen, kaljenje, cvetenje, nastajanje zelenih strokov in zorenje semen. V peti fazi se vsi življenjski procesi fižola zmanjšajo na minimum. Kalčki se pojavijo 7 do 10 dni po setvi, v hladnejših pogojih pa lahko ta postopek traja do 22 dni.
Rastlina ne potrebuje opore, razen nekaterih sort, ki lahko zrastejo do 2 metra v višino. Stroki in zrna so užitni, pri čemer je treba upoštevati, da imajo nekateri stroki trde dele, znane kot niti ali vlakna, ki jih je treba odstraniti. Fižolovi stroki so različnih oblik in barv ter se razlikujejo po strukturi in dolžini. Lahko so srpasti, valjasti, sabljaste oblike, pol ravne ali ravne. Število semen v stroku je odvisno od sorte in je lahko med 2 in 9. Užitni del rastline so stroki in zrna, ki jih uživamo mlada in suha, bogati so z beljakovinami, vitamini in minerali.
Fižol spada v družino metuljnic, za katero so značilni stroki ali semena zrnate oblike ter seme fižola, ki se nahaja na dveh polovicah zelenega stroka. Semena fižola imajo sposobnost vezave dušika iz zraka, kar jim omogoča, da ustvarijo kakovostne beljakovine z esencialnimi aminokislinami.
Delitev stročjega fižola
Glede na dolžino rastne dobe do zrelosti, so sorte razdeljene v pet skupin:
- Zelo zgodnje: 60-75 dni
- Zgodnje: 75-90 dni
- Srednje zgodnje: 85-105 dni
- Pozne: 100-115 dni
- Zelo pozne: več kot 115 dni
Vrste stročjega fižola
Poznamo več vrst stročjega fižola, ki se razlikujejo po obliki rasti, barvi strokov in času dozorevanja:
- Nizki (grmičasti) fižol: Zraste do 0,5 metra visoko in ne potrebuje opore. Cveti in dozori relativno enakomerno. Primeren je za zgodnjo setev in hitro rastoče sorte, ki dosežejo višino do 50 cm. Omogoča približno 5 kg pridelka na 2 m². Mnogi so prepričani, da je za stročje primeren samo visok fižol, vendar je tudi nizek stročji fižol lahko zelo kakovosten. V primerjavi z visokim fižolom nizek fižol hitro po cvetenju zacveti, nekje približno 50 dni potrebuje, nekatere sorte, kot je najzgodnejši Berggold, zacvetijo še prej.
- Visoki (plezajoči) fižol: Potrebuje oporo in lahko zraste do 2 metra v višino. Cveti postopoma, od spodaj navzgor. Cvetenje visokega fižola je pri večini sort odvisno od dolžine dneva, ne glede na datum setve. Pomembna je dolžina dneva, zacvetijo šele, ko se dan skrajša na 14 ur in manj. Nekatere sorte začnejo cveteti šele, ko se dan skrajša na manj kot 14 ur. Le nekatere nemške in nizozemske sorte ter nekaj domačih tipov na dolžino dneva niso občutljive. V dolgem dnevu poganjajo vitice in liste, s tem pa se količina cvetov zmanjša. Ker se cvetovi razvijajo in zacvetijo v večji gneči, v jeseni, ko je tudi več vlage, so stroki tudi bolj bolani. Visok fižol je priljubljen v Sloveniji.
- Zeleni stročji fižol: Najpogostejša vrsta, ki daje pridelek vse poletje in jesen do prve pozebe. Najbolje prenaša temperature med 15-30°C. Ta vrsta je občutljiva na vlago, predvsem v času cvetenja, ko obstaja nevarnost zmanjšanega števila cvetov zaradi prevelike količine vode.
- Francoski stročji fižol (Haricots Verts): Manjši in ima mehkejšo teksturo. Semena v stroku so komaj opazna. Je grmičasta vrsta, ki lahko zraste v višino 45-75 cm, obrodi manj plodov na rastlino, ki zorijo dlje časa. Ne zahteva obrezovanja, zadošča, da ga zberemo v majhen snop, da plodovi niso na tleh.
- Italijanski stročji fižol (Romano): Ploščatega videza. Idealni čas za sajenje je pri temperaturi 24-26°C. Sadimo ga na medsebojni razdalji 7 cm, pri čemer morajo biti vrste med seboj oddaljene 50-90 cm. Vzkali v 7-10 dneh, prvi pridelek lahko pričakujemo v 50-70 dneh.
- Dolgi stročji fižol (špargljev fižol): Lahko zraste do 45 cm. Odporen na sušo. Uspeva na sončni legi, sadimo pa ga na suha in peščena tla s pH vrednostjo 6,0-7,5 in pri temperaturi 15°C. Sadimo ga na medsebojni razdalji 7 cm, med vrstami pa naj bo razdalja 60 cm. Lahko se ga sadi vsaka 2 tedna od pomladi do jeseni. Čas kalitve je 10-14 dni, prvi pridelek pa je čez približno 80 dni.
- Vijolični stročji fižol: S kuhanjem izgubi barvo. Za vijolično barvo je odgovoren rastlinski pigment antocian. Občutljiv na mraz. Sezona je v poletnem obdobju, uspeva pa na območjih z zmernim podnebjem. Najbolj znani sorti sta Royalty Purple in Royal Burgundy.
- Gladki (voščeni) stročji fižol: Rumene barve, najbolje uspeva na sončni legi. Semena posejemo v dobro odcedno in toplo zemljo, za zvišanje temperature pa uporabimo črno plastiko, ki jo položimo pred sajenjem. Medsebojna razdalja med dvema semenoma mora biti 10-20 cm, globina sajenja pa 2,5 cm. Običajno začne kaliti v 2 tednih, za popolno zrelost pa potrebuje 50-60 dni.
Poleg teh poznamo še azuki fižol, črno sojo in mungo fižol, lečo in čičeriko, ki so prav tako cenjene stročnice.
Priprava na sajenje in setev
Izbira časa in mesta
Stročji fižol je občutljiv na zmrzal in nizke temperature, zato je čas setve ključen za uspešno rast. Najzgodnejše setve na prosto so konec aprila ali na začetku maja, ko je temperatura zemlje vsaj 9°C (idealno nad 12°C, za hiter in enakomeren vznik vsaj 15°C). Setev lahko poteka tudi v juniju, da bi se izognili tveganju poznih zmrzali. V južnih regijah je setev lahko že mesec dni prej. Če želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene in jim je topleje, lahko uporabimo vrtno kopreno, napeto preko vrtnih lokov. Kasnejših setev od konca maja ne pokrivamo s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb.
Fižol najbolje uspeva na prisojni legi, kjer bo 6-8 ur izpostavljen sončni svetlobi. Sajenje na senčno mesto ni priporočljivo, ker zmanjša kalitev in pridelek. Izogibajte se glinenim tlom, ki zadržujejo odvečno vodo, saj lahko povzročijo gnitje korenin. Tudi sajenje na vetrovnih mestih ni priporočljivo.
Pri načrtovanju setve je pomembno upoštevati, da se fižol nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma; potrebuje vsaj trileten kolobar, razen če boste poleg njega sadili vsaj še 4 rastline.
Priprava tal
Pred sajenjem zemljo pognojimo s hlevskim gnojem ali kompostom, vendar ne gnojimo gredic pred setvijo nizkega fižola. Tla naj bodo dobro odcedna, rahlo kisla (pH vrednost v območju 6,0-6,8, idealno med 6,0-6,2) in ilovnata. Pred sajenjem je priporočljivo odstraniti ves plevel, da ne črpa hranilnih snovi iz tal in ne poškodujemo plitvega koreninskega sistema. Fižol veže dušik v tleh s pomočjo bakterij na koreninah, zato uporabimo gnojilo, ki ne vsebuje velikega deleža dušika, saj preveč dušika rastlini škodi. Korenine fižola je smiselno puščati v tleh po spravilu, saj predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla.
Za visok fižol lahko pognojimo s kompostom (5-7 l/m²) ali kupljenimi organskimi gnojili. Pred setvijo lahko v zemljo dodamo tudi malo domačega zrelega komposta.
Globina in razmik setve
Sajenje semen
- Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko, v kompost malenkost globlje. Za setev v zaprtih prostorih v majhne posode posejemo vsako seme na globini 5 cm.
- Pred setvijo semena namočimo v mlačno vodo (kamilični ali žajbljev čaj) za 12 ur ali čez noč. S tem pospešimo kalitev.
- Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste. Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami.
Razmiki sajenja
- Nizki (grmičasti) fižol:
- Med vrstami naj bo 30-40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10-20 cm.
- Na gredi širine 75 cm lahko imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste.
- Če sadimo v posode, naj bo medsebojna razdalja približno 10 cm.
- Grmičaste (nizke) vrste stročjega fižola sadimo na razdalji 7-10 cm.
- Visoki (plezajoči) fižol:
- Visok fižol se običajno seje v kupčke po 5-7 semen, kjer je prostor za njihovo rast. Razdalje med vrstami naj bodo vsaj 150 cm, v vrsti pa 80 cm.
- Če sadimo v vrstah, naj bo razmik med semeni 60 cm.
- Pri popenjavih sortah fižola okoli prekle ali druge opore posadimo nekaj semen fižolov 15 cm narazen.
- Za visoki stročji fižol (preklar) je medvrstna razdalja 75 cm.
- Najbolje je, da ga posejemo šele, ko ima koruza že tri prave liste, koruzo posejemo na enako razdaljo, fižol pa sejemo na vsako tretjo ali četrto rastlino.
Vzgoja sadik
Istočasno s sejanjem fižola na gredo lahko nekaj semen posejemo v lončke (premera do 5 cm), da vzgojimo rezervne sadike. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta na gredi. Nizki fižol lahko tudi v celoti vzgojimo iz sadik, ki jih negujemo v rastlinjaku ali zaščitenem prostoru na prostem (kjer ostale sadike utrjujemo). Pozorni smo le na nočne temperature pod 4°C, ko jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo. Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi. Sadike so pripravljene za presajanje 13-15 dni po setvi, ko so visoke 5-7 cm. Presajanje stročjega fižola sicer ni priporočljivo zaradi plitvega koreninskega sistema, če pa ga presajamo, naj bo to vsaj 2 tedna po zadnji pozebi, ko je temperatura okoli 13°C, pred tem pa moramo sadiko, ki jo presajamo, vsak dan za nekaj ur dati na prosto, da se privadi na temperaturna nihanja.
V rastlinjaku lahko nizek stročji fižol sejemo zgodaj, morda celo v začetku aprila, kar lahko omili težave s kolobarjenjem. Ko je fižol porezan konec junija, lahko posadimo paradižnik ali grmičaste bučke.
Fižol lahko uspešno posadimo v rastlinjak, če imamo ustrezne pogoje, kot so bogata tla, dovolj svetlobe, vlage in temperatura med 10-29°C. Kalitev lahko pričakujemo v 5-10 dneh. Za rast in razvoj sta sicer potrebni svetloba in toplota, vendar pa lahko neposredna sončna svetloba skozi rastlinjak poškoduje listje, kar sčasoma povzroči njihovo odpadanje.
Za vzgojo v večjih loncih, sadilnih vrečah in koritih so primerne visoke sorte fižola, s katerimi lahko ustvarite pergole ali zaščitne zavese. Posoda naj bo globoka približno 15-20 cm z veliko drenažnimi luknjami. Najbolje je uporabiti biološko razgradljive posode ali lesene sode. V približno 25 cm široke in globoke posode je možno posejati več semen, medsebojna razdalja med dvema tako posejanima semenoma pa naj bo približno 10 cm. V posodo je potrebno položiti plast perlita ali vermikulita, ki odlično zadržujeta vodo, nato pa jo napolnimo z organsko zemljo.
Vzgoja in nega stročjega fižola
Zalivanje
Stročji fižol zahteva redno zalivanje, približno 5 cm na teden. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo. Zalivanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj v suši pridelek slabša. Fižol potrebuje največ vlage in hranil med cvetenjem. Ne zalivamo po listih in cvetovih, saj lahko zadrževanje vode povzroči pojav bolezni. Zalivamo pod rastlino, zjutraj ali zvečer, nikoli po listih. V vročem poletju zalivamo največ dvakrat na teden, takrat naj bo zemlja vlažna vsaj 20 cm globoko.
Preveč vode lahko povzroči gnitje korenin, ki povzroči propadanje rastline. Na območjih z nižjo zračno vlažnostjo rastlini grozi, da bo ovenela, zato stročji fižol najbolje uspeva na območjih z letno količino padavin 1.000 mm ali 35 mm na teden.
Gnojenje in zastirka
Gnojenje je najbolj priporočljivo pred sajenjem. V že pripravljene gredice dodamo gnojilo ali kompost približno 2 tedna pred sajenjem. Uporabimo lahko organska gnojila ali uravnotežena mineralna gnojila (npr. 10-10-10 ali 10-20-10 v sloju 7-10 cm). Tekoča gnojila, suha granulirana gnojila in organska gnojila so prav tako primerna. Fižol potrebuje tudi magnezij; če so rastline rumenkaste, dodamo Plantella Tekoči magnezij. Spomladi obema tipoma (visokemu in nizkemu) koristi zalivanje z algino brozgo. Nikoli ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker to fižolu bolj škodi kot koristi.
Pravilno zastrta tla bodo pripomogla k ohranjanju ustrezne vlažnosti in temperature. Zastiramo z listjem ali slamo. Zastirka preprečuje pojav plevela in ohranja vlago v tleh. Zastirka je priporočljiva, ko se tla dobro segrejejo (začetek junija).
Zaščita pred mrazom in škodljivci
Zaščita pred mrazom
Pozeba vzklite rastline uniči, zato seme sejemo po prvi spomladanski pozebi, ko je temperatura vsaj 9°C. Do kalitve lahko na gredi uporabimo vrtno kopreno, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, da ne zavira rasti. Če želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene, kopreno napnemo preko vrtnih lokov.
Škodljivci in bolezni
Fižol je lahko tarča različnih bolezni in škodljivcev:
- Polži: Pogosti v vlažnih pogojih, hranijo se z listi in stebli. Rešitev je sredstvo Polži STOP.
- Črne listne uši: Majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom, povzročajo rumenenje in zvijanje listov. Uporabimo sredstvo Škodljivci STOP ali odstranjujemo napadene vršičke. Namočeni listi rabarbare (1 kg na 5 l vode, kuhamo 10 min) prav tako pomagajo.
- Hrošček fižolar: Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn. Prisotnost opazimo po drobnih luknjicah v zrnih.
- Pršice: Pojavijo se v suhem in vročem poletju na spodnji strani listov.
- Bramor: Teknejo mu semena fižola, posajena direktno na vrt.
- Ličinke fižolove koreninske muhe: Poškodujejo kaleča semena. Hitrejše vzkalitev zmanjša možnost poškodb.
- Pepelasta plesen (pepelovka): Povzroča jo glivica Erysiphe polygon. Na listih se pojavijo bele lise.
- Fižolova pegavost: Kaže se kot rdečkasto rjave pege na strokih.
- Bakterijske pegavosti: Pojavijo se rjave mastne pege na strokih in listih.
- Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih.
Velika medvrstna razdalja in setev zdravega semena lahko pomagata pri preprečevanju bolezni. Sredstvo Bolezni STOP z naravnimi sestavinami lahko uporabljamo preventivno in kurativno. Če so problem polži, vzgojite sadike v lončkih. V vročem poletju in sušnih dneh fižolu lahko odpadajo cvetovi; zalivanje in sprememba ozračja pomagata. Ne obiramo mokrih rastlin, ker s tem prenašamo bolezni.
Kombiniranje z drugo zelenjavo (kolobarjenje)
Stročji fižol je izjemno enostavno kombinirati z drugimi vrstami rastlin. Lahko ga kombiniramo s trajnicami, kot je rožmarin, ali z enoletnicami, kot so ognjič, kapucinka, koruza, kumare, jajčevci in krompir. Te rastline varujejo stročji fižol pred škodljivci in ustvarjajo primerno senco. Na domačih vrtovih je vse bolj viden med gredicami zelja, ohrovta, cvetače, brokolija in drugih kapusnic. Nizek fižol lahko sadimo tudi ob jagode, solato, rdečo peso, zeleno. Zgodnja setev nizkega fižola se na gredi kombinira s poletno solato, korenjem ali mlado čebulo. Ko zaključi s svojo rastjo (avgusta), lahko sledi setev motovilca. Mešane gredice s šetrajem fižol ščitijo pred napadom črnih uši.
Nekatere vrste rastlin pa ni priporočljivo saditi v bližini stročjega fižola, saj lahko onemogočijo njegovo rast in razvoj. To velja predvsem za rastline z globljim koreninskim sistemom, kot so rdeča pesa, različne vrste čebule, paprika, sončnice, grah, bob, česen in por.
Obrezovanje in spravilo
Obiranje strokov
Stroke nizkega stročjega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Ker obiramo večkrat, ga obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod. Redno nabiranje mladih strok spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo. Obiramo vse dovolj zrele in tudi prezrele stroke, da rastlina nadaljuje s tvorbo cvetov in plodov. Mlade stroke trgamo takrat, ko se nam zdijo najslajši. Stroke pod pecljem zlomimo, tako da majhen del ostane na rastlini. Nikoli ne obiramo mokrega stročjega fižola, ker s tem prenašamo bolezni. Ne obiramo torej rastlin, ki se po padavinah še niso povsem posušile, ali po zalivanju.
Spravilo zrnja
Ko pa gojimo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh.
Pridelava lastnega semena
Pridelava semena se začne že s tem, da nasad ves čas opazujemo in za semenice izberemo najbolj zdrave rastline. Ko opazimo prve cvetove in kasneje stroke, si te rastline označimo. Samo tako dobite najbolj kakovostno seme. Prvi stroki navadno nastanejo še v suhem delu poletja in so precej manj bolni. Hrošček fižolar, ki ga najbolj sovražimo, še ni zalegel jajčec. Pobrana semena najprej dosušimo, nikoli niso povsem suha, nato pa jih damo v zamrzovalnik. Tam naj ostanejo do setve, če je možno.
Shranjevanje pridelka
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Danes je zelo pogosto tudi zamrzovanje suhega fižola. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolar. Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Za shranjevanje suhega fižola ga hranimo na hladnem in suhem, lahko tudi v vakuumsko zaprtih posodah v hladilniku. Zrnje za seme lahko za 10 dni damo v zamrzovalnik (tako preprečimo nastajanje hrošča fižolarja).
Uporaba fižola v medicini, kozmetiki in kulinariki
Fižolovi stroki niso le raznolike oblike in okusa, ampak tudi izjemno koristni za naše zdravje. So bogati s hranili, kot so vitamin K, C, B kompleks, mangan, baker in so odličen vir beljakovin in vlaknin. Uporaba strokov lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale. Tudi raziskave kažejo, da lahko stroki prispevajo k splošnemu zdravju.
Listi fižola so užitni in bogati z vitaminom A, cinkom in železom. Surovi zrel fižol je strupen.