Krompir ima v slovenskem kulinaričnem prostoru izjemno pomembno vlogo. Pražen je glavna priloga pečenke, kraljice nedeljskih kosil. Pečenega si najraje privoščimo mladega spomladi in zgodaj poleti, brez ocvrtega pa si ne predstavljamo domačih vrtnih zabav in piknikov. Je tudi pomemben sestavni del številnih jedi, kot so njoki, dödoli, cmoki, juhe ter številne druge dobrote. A vsak krompir ni primeren za vse priložnosti in načine priprave. Poznamo več tipov ter vrst te priljubljene poljščine in s poznavanjem njihovih karakteristik je lahko krompirjeva jed ali priloga še bolj okusna kot običajno.
Avtohtone sorte zelenjave - pristen okus kot nekoč
Na Sparovih policah vas vsak dan čakajo sveži plodovi avtohtonih sort zelenjave, ki ponujajo pristen okus kot z domačega vrta. Med njimi najdemo paradižnik sorte val, papriko botinska rumena in krompir kifeljčar kresnik. Že kmalu z njiv slovenskih pridelovalcev prihaja tudi paprika sivrija ter stročji fižol slovenskih sort ptujski maslenec in klemen. SPAR Slovenija jamči pridelovalcem 100-odstoten odkup, vam pa pristen okus zelenjave kot z domačega vrta.
Spar Slovenija je s svojimi pridelovalci za vas pripravil edinstveno ponudbo sveže zelenjave slovenskih avtohtonih in udomačenih sort SPAR Kot nekoč. Pridelovalcem jamči 100-odstoten odkup, vam pa pristen in domač okus. Ta pobuda povezuje izbrane slovenske pridelovalce, ki so posejali avtohtone sorte zelenjave, s čimer ohranjamo bogastvo slovenskega kulinaričnega izročila.
Posebnosti posameznih sort
Krompir Kifeljčar Kresnik
Najboljši pečen in posut z zelišči. Nedeljsko kosilo lahko popestrite s pečenim mladim krompirčkom, slovensko sorto kifeljčar kresnik. Najboljši je v pečici pečen neolupljen, saj tako ohrani veliko več vitaminov in rudnin. Za pripravo izberite gomolje čim bolj podobne velikosti, da se enakomerno zapečejo. Dobro jih operite in po potrebi obrežite. Nato jih položite v lonec, prelijete s hladno vodo in počakajte, da zavre. Na zmanjšanem ognju jih kuhajte še približno 20 minut. Krompir odcedite in ga preložite v pekač, premazan z oljem. Nekaj olja prelijte še po kifeljčarju, posolite in pecite približno 20 minut, dokler ne dobi lepe barve.
Paradižnik Val
Še vedno je čas za paradižnik, ki ga lahko uporabimo kot prilogo jedem z žara, v poletnih solatah ali omakah. Najbolj dišeč in okusen je sveže obran paradižnik izpod rok slovenskega kmeta. Takšen, kot se ga spomnimo še iz otroških let in prav tak je avtohtoni paradižnik val, ki ga dobite na Sparovih policah. Poškodovane ali bolj zrele plodove lahko uporabite za pripravo slastne paradižnikove mezge, ki jo vložite v kozarčke in jo uporabite za pripravo polivk ali juh tudi pozimi. Če pa ste se ga naveličali v solatah, si ga to pot privoščite v slastni piti.
Paprika Botinska Rumena
Veliko gospodinj pri pripravi polnjenih paprik daje prednost udomačeni sorti paprike botinski rumeni, ki k nam prihaja s sosednje Hrvaške. Je prijetnega okusa, ki na začetku malo posladi, nato proti koncu rahlo pogreni. Ker je njeno meso čvrsto, je odlična za vlaganje, saj pri vlaganju ohranja hrustljavost. Papriko lahko najprej pokuhate, ali pa jo svežo položite v kozarce in prelijte z mešanico za vlaganje.
Paprika Sivrija
V Spar prihaja tudi paprika sivrija, ki ima srednje debelo meso sladkastega okusa. Odlično se obnese v mešani solati s paradižnikom sorte val, čebulo in bučnim oljem. Paprika je rogate oblike, kot tudi botinsko rumeno, jo pridelujejo na kmetiji Jarkovič v jugovzhodnem delu Krške kotline. Ob reki Krki so pogoji za pridelovanje okusne zelenjave avtohtonih sort več kot odlični: bogat namakalni sistem, s soncem obsijana rodovitna zemlja in prijazni ljudje, ki se vsakodnevno trudijo pridelovati kakovostno zelenjavo, s katero boste zadovoljni.
Stročji Fižol
Poleti je čas za stročji fižol. Naredi ploščate zelene stroke z ali brez vijoličnih prog, ki se med kuhanjem razbarvajo in rjavkasto zrnje, podobno češnjevcu. Nizek fižol ne potrebuje opore, sejemo pa ga v vrste. Stročji fižol obiramo na dan za cvet, glede na setveni priročnik. Če ga obiramo takrat, spodbujamo novo cvetenje, zato imamo na rastlini vedno znova nov pridelek, stroki pa ostanejo mehki in brez nitk do en teden v hladilniku. Če obiramo stročje na dan za plod, s tem spodbujamo zorenje zrnja, tako na rastlini, kot tudi v obranem stročju. Tako stročje postane trdo in nitkasto v par dneh, zato ga je treba porabiti sproti, na rastlini pa že nastavljeno stročje hitro dozori, novi cvetovi pa se ne tvorijo.
Popolnost! Stročji fižol s česnom!
Poleg omenjenih avtohtonih sort, kot sta stročji fižol ptujski maslenec in klemen, so na voljo tudi druge sorte zelenjave, ki jih pridelujejo slovenski kmetje. Njihova pridelava je skrbno načrtovana, da zagotavlja najvišjo kakovost in najboljši okus.
Trenutno je čas, da se do sitega najemo mladega krompirja. Če ne veste, kako bi ga pripravili, vam bodo okusni recepti zagotovo v veliko pomoč. Mlad krompir je odličen za pripravo na nešteto načinov, od pečenega v pečici do kuhanega in vloženega.