Stoletna čebula (Allium fistulosum) je izjemna trajnica, ki je v preteklosti uspevala v vsakem vrtu, danes pa ponovno pridobiva na popularnosti. Znana je tudi pod imeni kot so zimski luk, stoletni luk, zimska čebula ali šopasta čebula. Njeno ponovno uveljavljanje temelji predvsem na preprosti vzgoji in dejstvu, da odlično uspeva tako na gredici kot tudi v loncu, kar omogoča gojenje na okenski polici, balkonu ali terasi. Poleg kulinarične ima stoletna čebula tudi okrasno vrednost, saj kmalu spomladi zacveti, njeni cvetovi pa so užitni in uporabni kot okras jedi.
Kaj je stoletna čebula?
Stoletna čebula je rastlina, ki v zemlji ne razvije značilne odebeljene čebulice, ampak ima steblo, sestavljeno iz votlih listov. Ti zunanji listi ostanejo sveži in mehki, zaradi česar so nadvse primerni za sprotno porabo v kulinariki. Pri nas se zanjo uporabljajo imena kot šopasta čebula, zimska čebula, zimski luk ali stoletni luk. Seme stoletne čebule (Allium fistulosum), ki se seje od marca naprej, se dobi tudi v semenskih vrečicah Semenarne, ki jo propagira kot vrtnino s pridihom Azije.
Gojenje in vzgoja stoletne čebule
Stoletna čebula je razmeroma nezahtevna za gojenje in je srednje odporna proti boleznim.
Lega in priprava tal
Stoletna čebula uspeva v vseh tleh, vendar ji najbolj ustrezajo sončne lege z dobro prepustnimi tlemi in nevtralnim pH-jem (6-7). Zemlje, kjer bo uspevala eno leto, ne gnojimo, vzdržujemo pa jo rahlo. Z okopavanjem preprečujemo zbitost tal in poskrbimo za gnojenje s kalijevimi gnojili. Priporoča se, da jo sejemo na tistem predelu vrta, ki ga eno leto nismo pognojili. Za uspešnejše gojenje redno odstranjujemo plevel, ne gnojimo s hlevskim gnojem, okrog rastlin pa lahko nasujemo plast dobro zrelega komposta.
Setev in sajenje
Stoletno čebulo lahko sejemo zgodaj spomladi ter v juliju ali avgustu za prezimovanje. Seme lahko posejemo na prosto od marca pa vse do junija, na globino 1,5 do 2 cm. Pri setvi moramo biti natančni: semena ne mečemo prepogosto, ampak ostajamo varčni. Seme lahko sejemo na priporočeno dokončno razdaljo, ki je nekje med 25-30 x 2-3 cm. Pomembno je tudi, da semena ne zastremo s preveč zemlje, saj pri pregloboki setvi kaleči rastlinici zmanjka moči in zato ne ugleda luči dneva.
Če bo na vrtu uspevala le eno sezono, naj bo razdalja v vrsti 5 do 10 cm, med vrstami pa ohranite razdaljo približno 30 cm, kar omogoča vmesno sejanje korenčka ali peteršilja. Ker se stoletna čebula na vrtu običajno ohranja dalj časa, jo lahko posadimo tudi med jagode ali zelišča.
Vzgoja sadik
Stoletno čebulo si lahko vzgojimo tudi iz sadik. V tem primeru že februarja posejemo seme v lončke ali setvene platoje. Seme pri optimalnih razmerah kali v 5-6 dneh. Vzgojo sadik začnemo 8 do 10 tednov, preden jih bomo presadili na prosto, kar storimo, ko ni več nevarnosti slane.
Nega med rastjo
Po setvi redno, a ne preveč, zalivamo, saj mora biti zemlja vlažna in ne premokra. Med rastno dobo zalivanje ni posebej potrebno, saj odrasla rastlina dobro prenaša tudi sušo. Stoletna čebula je tudi uporabna pozimi ali zgodaj spomladi, saj hitro zažene, dobro prenaša sonce in senco ter jo lahko sadimo tudi v korito.
Kolobarjenje in dobri sosedje
V kolobarju stoletna čebula ne sme slediti čebuli, šalotki, česnu ali drobnjaku. Dobri sosedje stoletni čebuli so pesa, korenje, zelena, peteršilj in paradižnik.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Stoletna čebula je srednje odporna proti boleznim. Če jo v vrtu umeščamo v družbo korenčka, peteršilja ali kakšne cvetlice (npr. žametnice), se nekoliko izognemo napadu čebulne muhe. Vrtnarji lahko preprečijo odlaganje jajčec na mlade rastline s prekrivanjem površin z belo vrtno tkanino. Uporabno je tudi nameščanje rumenih lepljivih plošč. Če jo sejemo v mešanih posevkih, teže privablja čebulno muho.
Stoletna čebula kot trajnica ali enoletnica
Odvisno od sorte in klimatskih razmer jo lahko vzgajamo kot enoletno rastlino ali kot trajnico. Miša Pušenjak v svoji knjigi Zelenjavni vrt opozarja, da moramo biti pri izbiri semena pazljivi, saj posebno iz zahodnoevropskih držav prihajajo sorte, ki ne prezimijo, zato jih lahko gojimo le kot enoletnico. Prezimne sorte pa lahko pustimo kar na stalni gredici, saj se čebula sama obnavlja. Kot trajnica se vsako leto obnavlja. Če se odločimo in imamo ustrezne razmere ter stoletno čebulo na vrtu vzgajamo kot trajnico, lahko jeseni starejše rastline izkopljemo, razdelimo in presadimo.
Razmnoževanje stoletne čebule
Stoletna čebula se lahko razmnožuje na več načinov. Spomladi ne izpulite vseh šopkov, da kakšna med poletjem dozori in se sama razmnoži. Mlade čebulice, ki zrastejo na vrhu stebla, se takrat poležejo, pridejo v stik z zemljo in ukoreninijo. Za razmnoževanje se uporabljajo tudi te male čebulice, ki zrastejo na vrhu stebla. Prav z njimi se lahko stoletna čebula na vrtu ohranja sama. Če jo poleti sami potaknemo v zemljo, ko čebulica v šopku na vrhu rastline že začne poganjati prve liste, lahko že konec septembra pridelamo mlado čebulo, ki prezimi. Tudi cvetovi so užitni in uporabni kot okras jedi. Če stoletno čebulo na vrtu vzgajamo kot trajnico, lahko jeseni stare rastline raztrgamo in razsadimo.
TIME LAPSE, Growing and regrowing onion chives
Pobiranje in kulinarična uporaba
Ker stoletna čebula spomladi hitro zraste, so po približno dveh mesecih rastline dovolj velike, da jih začnemo pobirati. Uporabna je cela rastlina, torej čebulice s steblom in zelenjem. Spomladi, ko šopki čebulic ozelenijo, so primerni za uporabo kot sveža čebula. Mlado čebulo trgamo s šopa, ki se sproti obrašča. Poleti lahko uživamo tudi mlade čebulice, ki se razvijejo na mestu cvetov. Te čebulice, ki zrastejo na vrhu stebla, lahko pri kuhi uporabljamo kot normalno čebulo, čeprav so primarno namenjene razmnoževanju. Zeleni del uporabljamo tudi pozimi - narezanega na pol do 1 cm lahko hranimo v zmrzovalniku. Pomembno je, da od te čebule režeš samo zelenje, ostalo pustiš stalno v zemlji, saj se s tem zagotavlja njena ponovna rast.
Uporaba v kuhinji
Za vse ljubitelje čebulnega okusa je stoletna čebula izjemno priročna rastlina v vrtu. Uporabljamo jo na različne načine; svežo narežemo in grizljamo na piknikih, jo kuhamo ali pa dodajamo solatam. Na piknikih lahko celo nadomesti t. i. mlado čebulo, ki je včasih veljala za sezonsko zelenjavo. Stoletna čebula, ki jo trgamo vse leto, omogoča svežo mlado čebulo skoraj ne glede na letni čas. V jedeh se uporablja podobno kot drobnjak: narezano jo lahko zamešamo med krompirjevo solato ali pražen krompir, surovo pa jo lahko dodajamo k raznim zelenjavnim solatam. Poleg tega se dobro obnese tudi kot prigrizek - sveže narezano jo lahko ponudimo skupaj z drugo zelenjavo (redkvice, kolerabica, korenje, brokoli), jo rahlo posolimo ali pa zraven ponudimo sirno oziroma paradižnikovo omako. Mlada čebula, vključno s stoletno čebulo, ima veliko bolj mil okus od dozorele. Mlada čebula je tudi zdrava, saj vsebuje koristno listno zelenilo klorofil, je nizkokalorična in bogata z minerali ter vitamini.
Recept: Krompir s stoletno čebulo in rožmarinom
Ta jed, ki se pripravi z neverjetno malo dela, a ponuja izjemno všečen okus, je odličen način za uporabo stoletne čebule, še posebej, če vam ta že od lani raste na vrtu in bi sicer zacvetela oziroma oblikovala čebulice na cvetu. Uporabite lahko tudi spomladanske šopke stoletne čebule za intenzivnejši okus.
Sestavine
- Maslo (približno 100g)
- Stoletna čebula (zeleni deli in/ali mlade čebulice)
- Vejica rožmarina
- Krompir
- Sol po okusu
Priprava
- Tri četrtine masla raztopimo v posodi, mu dodamo narezano stoletno čebulo in vejico rožmarina ter vse skupaj počasi kuhamo približno 20 minut, da čebula postekleni in rožmarin spusti aromo.
- Krompir olupimo in narežemo na tanke rezine.
- Pekač namažemo s preostalim maslom.
- Nato v pekač položimo polovico krompirja.
- Na krompir položimo plast čebule z rožmarinom in zaključimo s preostalim krompirjem.
- Solimo po okusu.
- Vse skupaj pečemo v pečici pri srednje močni temperaturi (približno 180-200 °C) od 40 do 45 minut oziroma vse dokler krompir ni pečen in zlato zapečen.
- Ko je jed pečena, jo vzamemo iz pečice in pustimo počivati še približno 10 minut, preden jo postrežemo.