Hrana kot del kulturne dediščine
Hrana je pojmovana kot kulturna dobrina, zato prehrano preteklih obdobij obravnavamo in pojmujemo kot pomemben del kulturne dediščine. Kulinarika in gastronomija sta področji, skozi kateri lahko spoznavamo kulturno dediščino, spremembe, inovacije in sodobno ustvarjalnost posameznika, družine, skupine, prebivalcev nekega kraja, pokrajine itn., njihove vsakdanjike in praznike.
Skozi stoletja so se namreč izmenjavala obdobja lakote in blaginje, katerim so botrovale naravne ujme, vojne ter gospodarske in politične razmere. V družbah pomanjkanja je bila hrana še posebno cenjena vrednota, vendar je bil v preteklosti temeljni problem pomanjkanje živil in jedil in ne kakovost.
Strogo ločevanje prazničnih jedi in jedi za posebne priložnosti od vsakdanje hrane na podeželju je bilo v skladu z normo zadostne količine živil pri hiši; vse, kar je bilo boljšega, je pomenilo izjemo v vsakdanjem življenju. V tem času so meščani živeli drugače kot plemiška gospoda, predvsem pa zelo drugače kot kmetje v okolici.
Prehrana, način prehranjevanja in pravila, ki se pojavljajo znotraj prehranjevalnih navad, odslikavajo status določene družbene skupine v določenem času, bogastvo ali revščino, privilegiran ali neprivilegiran položaj, izobilje ali lakoto. Višji sloji so bili privilegirani tudi v prehranjevalnih navadah, zelo velike razlike so bile zlasti v količini in načinu pripravljanja hrane, v posedovanju in rabi namiznega posodja in pribora.
Stalna razstava Srečanje lakote in izobilja predstavlja kulturo prehranjevanja od 18. do sredine 20. stoletja, ko so nastopile največje spremembe v prehranjevalnih navadah, saj se je na kulturni ravni odnos do hrane v 1. polovici 20. stoletja spremenil. Razstava je razdeljena na tri sklope: predmeti za hranjenje živil, predmeti za pripravo hrane in predmeti za uživanje hrane.
V etnološki zbirki predstavljamo mediteransko meščansko kuhinjo in posodje za shranjevanje, pripravo ter uživanje hrane, medtem ko kmečko istrsko kuhinjo predstavljamo v Brdinčevi hiši v Loparju. Predstavljeni predmeti torej izhajajo iz ruralnega in urbanega okolja ter prikazujejo sobivanje in vpliv enega kulturnega okolja na drugega. Prehranjevalni običaji in navade iz preteklosti in t.i. tradicionalne jedi so izvrstna izhodiščna tematika, s katero vlečemo vzporednice v sodobnem času in sodobnih temah kot npr. tradicionalne jedi v sodobni kuhinji ali tradicionalne jedi in sodobne bolezni (npr. diabetes in tradicionalna hrana).
Regionalna kulinarična dediščina Slovenije
Slovenija, s svojo bogato zgodovino in raznoliko pokrajino, ponuja tudi pestro paleto kulinaričnih doživetij, ki so globoko zakoreninjena v tradiciji.
Soška dolina in Kobarid
Soška dolina je s svojimi stranskimi povezavami staro naselitveno območje, o čemer pričajo številna arheološka najdišča, pomembna tudi za ribištvo. V tej regiji so še posebej znani Kobariški štruklji - sladica s podpisom. Narejeni so ročno iz nekvašenega testa z nadevom iz orehov, drobtin in rozin.
Kanal in Kanalsko območje
Na območju Kanalskega je prehrana temeljila na pridelkih, ki so jih pridelali na domači zemlji. Najpogosteje so bili to krompir, pšenica, ajda, fižol, zelje, ohrovt, korenje, kostanj in druge povrtnine, sadje in zeli. Na nekaterih območjih Kanalskega se zaradi specifičnih naravnih značilnosti ter načrtnega poseganja v prostor nahajajo večja rastišča različnih vrst kostanjevih dreves, ki so vplivala tudi na lokalno kulinariko.
Bovško območje
Bovška prehrana je v preteklosti temeljila na pridelkih, ki jih je ponujala domača zemlja: koruza, krompir, fižol. Te glavne sestavine so v vsakdanjiku kombinirali z raznimi povrtninami ali mlečnimi izdelki, redkeje pa tudi z mesom, maščobo in ribami. V središču pozornosti bovške kuhinje so krafi, sladica iz preprostih domačih sestavin, ki na krožniku dobro odseva sintezo kulturnih izkušenj.
Ko jemo Bovški sir, ne okušamo le njegovega polnega, aromatičnega in blago pikantnega okusa, temveč se soočamo tudi z večstoletno tradicijo sirarstva na Bovških tleh. Jančje meso je danes cenjeno, saj je zdravo in vsebuje malo maščobe, veliko kakovostnih proteinov ter vrsto pomembnih mineralov in vitaminov. V preteklosti je vsak gram mesa pomenil razkošje, zato so jagnje jedli le enkrat na leto, v jeseni.
Nekateri lovci iz zadnjih stegen gamsa še vedno pripravijo ‘tu suhe mesu’ ali salame, ostalo sveže meso pa porabijo za pečenko ali gamsjo juho. Na Bovškem je divjačina velikokrat pomenila vir preživetja. V sodobno kulinariko so Čompe an skuta vstopile kot krajevno izvirna, organsko pridelana predjed. Skuta, ki je drugi produkt pri izdelavi sira, je v družbi s krompirjem v oblicah na Bovškem tradicionalna in priljubljena jed.
Priprava mesnih izdelkov na kolinah
Razdelitev vlog, način dela in priprava mesnih izdelkov na kolinah se prenaša iz roda v rod. Nekoč so imeli skoraj pri vsaki hiši prašiča, ki so ga redili in konec leta zaklali za meso. Uporabili so vse njegove dele, kar priča o nekdanjem načinu življenja in gospodarjenja.
Koline nekoč praznik, kaj pa danes?
Ribniška dolina in Škrabčeva domačija
V senci dreves na Škrabčevi domačiji so udeleženci uživali v kosilu iz tradicionalnih ribniških jedi, ki je bilo pravo kulinarično doživetje s fižolom v glavni vlogi. To srečanje je bila priložnost za izmenjavo izkušenj in stkati nova sodelovanja, pri čemer je Rokodelski center Ribnica izjemen primer dobre prakse na področju ohranjanja rokodelskih znanj v Sloveniji, kar se prepleta tudi z ohranjanjem tradicionalne kulinarike.
Mednarodno priznanje kulinarične dediščine
Na srečanju medvladnega odbora v New Delhiju so na seznam Organizacije ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) uvrstili italijansko kulinariko. Z vpisom italijanske kuhinje na seznam se je zgodilo prvič, da je status svetovne dediščine dobila nacionalna kuhinja v celoti, ne zgolj ena sama tradicija ali recept.
Odbor je namreč ocenil, da je italijanska kuhinja "kulturna in družbena mešanica kulinaričnih tradicij" ter "način skrbi zase in za druge, izražanja ljubezni in ponovnega odkrivanja kulturnih korenin, ki skupnostim ponuja možnost, da delijo svojo zgodovino in opišejo svet okoli sebe".
tags: #srecanje #z #dediscino #kulinarika