Cvetača je ena izmed najbolj priljubljenih vrtnin, ki pa je nekoliko bolj občutljiva na pogoje gojenja. Gojimo jo zaradi čudovitega cveta, imenovanega tudi roža, ki je lahko raven ali sestavljen iz posameznih 'rož'. Po navadi je bele barve, lahko pa je tudi rumena, oranžna, zelena ali vijolična. Glavico ima okroglo ali koničasto.
Gojenje zgodnje (spomladanske) cvetače
Za zgodnjo cvetačo izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave. Cvetača potrebuje vsaj 6 ur polnega sonca na dan in najraje ima bogata, dobro odcedna tla s pH vrednostjo med 6,0 in 7,0, kar pomaga pri preprečevanju bolezni.
Setev in presajanje
Za zgodnjo cvetačo se semena sejemo približno 7 tednov pred presajanjem na prosto. To običajno opravimo 2-3 tedne pred zadnjo slano, da se rastlina dovolj razvije in ojača pred poletno pripeko in sušo.
- Setev: Seme sejemo v začetku februarja v tople grede ali rastlinjake. Za zgodnje setve to pomeni, da imamo sadike pripravljene v začetku aprila. Več semen najprej sejemo v večjo posodo, v vlažen substrat in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, v temi, s pokrito posodo za boljšo kaljivost. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček (lahko že v dveh dneh) in takoj prestavimo na svetlo mesto.
- Pikiranje: Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo. Če so se rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, nočne temperature so lahko tudi do 4 °C.
- Presajanje na prosto: Prve sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov, kar je približno 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku ali sredi aprila. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu. Če sadimo bolj gosto, bodo pridelki manjši. Sadike je priporočljivo saditi globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna.
Priprava tal in gnojenje
Glede hranil je cvetača kar požrešna. Če želimo krepko rastlino z veliko rožo, moramo tla primerno pripraviti. Optimalna pH vrednost tal je od 6,5 do 7,5. Najbolje je, da jeseni tla pognojimo z uležanim hlevskim gnojem, domačim kompostom ali kakšnim drugim primernim organskim gnojilom. Seveda tudi pri presajanju zemlji dodamo pest ali dve domačega komposta ter jih zalijemo.
Nega in zaščita
Cvetača potrebuje redno oskrbo z vodo in visoko zračno vlago; vlažnost v tleh naj znaša vsaj 70-85 % poljske kapacitete, relativna zračna vlaga pa 80-90 %. Pomembno je zaščititi mlade rastline pred mrazom, vetrom in škodljivci.
- Zaščita pred elementi: Zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati. Rastline v maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci.
- Zasenčitev: Ko cvetača začne delati rožo, je to eno od najbolj občutljivih obdobij, zato jo je pametno zasenčiti, saj svetloba vpliva na okus in barvo cveta. Če ne bomo tega naredili, bo cvet manj kvaliteten.
- Zalivanje: Presajene sadike prvi teden dni vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Cvetači od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama).
- Sosedstvo rastlin: Slabi sosedje cvetače so čebula, česen, jagode in ostale kapusnice, dobri pa blitva, bob, solata endivja, grah, fižol, paradižnik, solata, špinača, kamilica, meta, timijan ter kapucinke.
Škodljivci cvetače
Škodljivci pri cvetači so podobni kot pri drugih kapusnicah:
- Gosenice talnih sovk: Predvsem v nočnem času obdelujejo podzemne dele rastlin. Rešimo se jih s posipavanjem z lesnim pepelom in rahljanjem oziroma okopavanjem.
- Bolhači: Nadležni mali hrošči, ki delajo škodo tako, da zvrtajo luknjice predvsem v liste. Preženemo jih lahko z rednim okopavanjem oziroma rahljanjem in zalivanjem.
- Kapusov belin (Pieris brassicae): Njegove gosenice žal delajo škodo, saj se prehranjujejo z listi. Pomembno je, da rastline redno pregledujemo in gosenice pobiramo, poleg tega pa jih poškropimo z milnico ter posipamo s pepelom. Če pa opazimo, da rastline obletava veliko metuljev, je najbolje, da jih prekrijemo z gosto mrežo. Zanimiva zaščita so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina, saj je plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje cele grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Pri cvetači si lahko proti škodljivcem pomagamo tako, da med rastline položimo zalistnike ali zdrave veje paradižnika.
- Mravlje: Lahko napadejo mlade sadike, hranijo se s sladkim rastlinskim sokom.
- Bramor: Lahko obgloda mlade sadike (stebelca).
Obiranje spomladanske cvetače
Rastline cvetače običajno oblikujejo pridelek z zamiki in ne sočasno, kar omogoča postopno nabiranje in sprotno uporabo. Prve zgodnje cvetače pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in še v juliju. Povprečni čas pobiranja je od junija do avgusta.
Kdaj obirati?
Cvetača je primerna za rezanje, ko je roža dovolj razvita, ko je torej glavica čvrsta in trda. Glavice nabiramo, ko njihova velikost doseže 15-20 cm. Pri tem pazimo, da socvetje ne dobi zrnatega videza in da posamezni cvetovi niso vidni, saj se v tej fazi kvaliteta pridelka že znižuje. Zrele glavice običajno merijo od 8 do 13 cm v premeru in lahko tehtajo do 1,5 kg.
Pomembno se je držati obdobja zorenja za posamezno sorto, če želite vzgojiti zelenjavo normalne velikosti, z odličnim okusom in dolgim rokom trajanja. Nekatere sorte zelenjave potrebujejo senco. Če želite to narediti, odlomite široke liste rastline in jih oblikujte v šope, ki bodo služili kot zavetje.
Zgodnje sorte, ki vključujejo Fruernte, Alrani in White Perfection, lahko poberemo že sredi junija. Pri sortah srednjega letnega časa, kot so Ametist F1, Yarik F1 in Bianka, je pridelek mogoče pobrati do sredine julija.
Kako obirati?
Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med cvetnim steblom in listi. Cvetačo porežemo tako, da odrežemo glavo z nekaj listi, ki bodo ščitili rožo. Priporočljivo je, da z obiranjem začnete v času kosila in najkasneje do 19. ure. Za zaščito rok so priporočljive tudi vrtne rokavice.
Prepoznavanje prezrele cvetače
Če se cvetača ne pobere pravočasno, ne le izgubi svoj dragocen okus in hranila, ampak tudi porumeni, nabrekne in začne dobivati vijolični odtenek. V tem primeru rože postanejo zrnaste, cvetovi se vidijo in tudi barva se spremeni.
Uporaba in shranjevanje
Najboljša cvetača je seveda sveže utrgana, presna, na hitro skuhana v malo vode oziroma še bolje kar na sopari. Lahko pa jo pripravite tudi na več različnih načinov, jo konzervirate in zamrznete. Stebla in starejše liste, ki ostanejo za pobranimi pridelki, kompostiramo. V kolikor pa nam v jesenskem času ostane še veliko cvetač, ki jih želimo spraviti za ozimnico, jih izruvamo in pospravimo na hladno.
tags: #spomladanska #cvetaca #obiranje