V Sloveniji ima pridelava fižola dolgo zgodovino, vendar se tržna pridelava v primerjavi z drugimi državami Evrope ni tako močno razvila. Kljub temu je fižol izjemno pomembna stročnica, ki je skozi zgodovino igrala ključno vlogo v prehrani. Dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) je predstavila posebnosti slovenskih sort, izzive pri pridelavi in možnosti za prihodnost.
Zgodovina in pomen fižola v Sloveniji
Fižol se je v Slovenijo razširil v 16. stoletju, kmalu po tem, ko so ga iz Amerike prinesli v Evropo. Zaradi svojih odličnih prehranskih lastnosti - bogastva beljakovin, ogljikovih hidratov ter pomembnih mineralov in vitaminov - je bil nekoč imenovan za "meso revnih". Močna tradicija gojenja pri nas je ohranjena tudi zaradi geografske razgibanosti in močne samopreskrbe kmečkih gospodarstev, kar je omogočilo ohranitev številnih tradicionalnih tipov fižola. Po poročilih izpred druge svetovne vojne je bil fižol celo izvažan iz Ribnice, vendar intenzivne tržne pridelave, kot jo poznamo danes, v Sloveniji nikoli nismo imeli.
Visoki fižol in njegove značilnosti
Visok fižol je izjemno priljubljen v slovenskih vrtovih od nekdaj, saj je manj rizičen zaradi postopnega dozorevanja in rasti. Uživamo stroke, mlada zrna v voščeni zrelosti in suha zrna.
Razlike med nizkimi in visokimi sortami
Tako nizki kot visoki fižol spadata v isto vrsto, Phaseolus vulgaris (navadni fižol), le oblika rasti se razlikuje. Nizke sorte ne potrebujejo opore, so temperaturno manj zahtevne in jih lahko sadimo že, ko ima zemlja okoli 10 °C. Cvetijo in dozorijo relativno enakomerno. Lastnost visoke rasti je pri vrsti dominantna, zato se pri nizkih sortah lahko hitro pojavi kakšna visoka rastlina. Nizke sorte so bile razvite s selekcijo in so bile zastopane tudi v tradicionalni pridelavi. Visoki fižol pa potrebuje oporo (prekle ali žičnice) in dozoreva postopoma, od spodaj navzgor.
Prednosti visokega fižola v slovenskih razmerah
V nasprotju z nizko rastočimi sortami si v suhih in vročih poletjih lahko obetamo nekaj pridelka na visokih sortah, pri katerih se cvetovi razvijajo postopoma. Ta postopna rast je razlog, da je na slovenskih vrtovih od nekdaj bolj priljubljen visoki fižol in da ta tip med domačimi sortami prevladuje. Nekatere visoke sorte, kot so maslenci, začnejo cveteti šele, ko se dan skrajša na manj kot 14 ur, kar pomeni, da prve stroke obiramo šele avgusta. Ta lastnost nakazuje, da te sorte izvirajo iz južne Evrope, medtem ko prej cvetoče sorte izvirajo iz severnejših območij.
Slovenske sorte visokega fižola za zrnje
Med priznanimi slovenskimi sortami fižola najdemo visoko sorto za stročje maslenec rani, staro sorto cipro ter visoki fižol za zrnje z belim semenom kiro (imenovan tudi Tetovec Kiro). Poleg teh so znane tudi sorte Barianec (visok, srednje zgodnji, bujno rastoč), Borlotto Lingua di Fuoco (visok, srednje zgodnji, bujno rastoč z rdeče belimi marmoriranimi semeni) in Klemen (zeleni ploščati stroki, uporabni za stročje in okroglo, sivo modro zrnje). Med aktualnimi tradicionalnimi sortami so še Jabelski pisanec, Jeruzalemski in Sivček.
Za ohranjanje kakovosti in lastnosti domačih sort je potrebna pravilna vzdrževalna selekcija s strani žlahtniteljev, ki morajo izločiti možnost okužbe z virozami. Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) je prav tako zasnoval projekt žlahtnjenja domačih sort, ki bi bile odpornejše na sušo in nekatere bolezni. Glavni razlog za počasnejši razvoj novih sort je odsotnost tržne pridelave domačega fižola. Za začetnike se priporoča, da vprašajo sosede za nasvet glede sort, ki jim najbolje uspevajo. Za stročji fižol sta se zelo obnesla ptujski maslenec ali beneško čudo, pri nizkih sortah pa berggold. Odločiti se je treba, ali bomo gojili stroke ali zrnje.
Agrotehnika pridelave visokega fižola za zrnje
Izbira lokacije in priprava tal
Fižol potrebuje vlažna tla na polnem soncu in zelo dobro uspeva na peščeno ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste, zato tam dobimo manjši pridelek. Fižol sodi na tretjo ali četrto poljino, kar pomeni na grede, ki jih vsaj tri leta nismo gnojili s hlevskim gnojem. Ker je fižol metuljnica, sam veže dušik iz zraka s pomočjo bakterij na koreninah, s čimer obogati zemljo za naslednje posevke. Visok fižol lahko gnojimo z manjšo količino komposta ali kupljenega organskega gnojila, vendar nikoli ne s svežim hlevskim gnojem.
Setev visokega fižola
Čas setve in pogoji
Fižola ne sejemo pred 1. majem. Ključno je, da je zemlja ogreta vsaj na 10 °C (optimalno nad 12 °C), sicer lahko seme zgnije ali rastlina oslabi. Setev opravimo po nevarnosti za slano. V severnih regijah se priporoča setev konec aprila ali v začetku maja, možno pa je sejati tudi v juniju, da bi se izognili tveganju poznih zmrzali. V južnih regijah je setev lahko prej, celo mesec dni prej. Če fižol vzgajamo iz sadik, ga v lončke sejemo sredi aprila in maja presadimo na prosto.
Gostota setve
Visok fižol sejemo 2 do 5 cm globoko v tla, v kupčke, tako da bo ob eni prekli od pet do osem rastlin. Na eno sadilno mesto posadimo od 5 do 8 semen na levo in desno stran (skupaj od enega do 16 semen). Za štiričlansko družino posejemo približno 40 semen fižola. Pri gostoti setve 130.000 rastlin/ha porabimo okrog 100 kg semena.
Opora in vodenje rasti
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra, lahko pa zraste tudi do 3 metre in višje. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol (leskovi, smrekovi). Opora je lahko tudi v obliki vrvic, spuščenih z napete žice, kar je pogostejše na njivah. Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v dveh vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico. Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm.
Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Fižol se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo, nikoli levosučno.
Nega med rastjo
Zalivanje, ogrtanje, plevel
Fižol bo kalil, če setev dobro zalijemo. Veliko vode potrebuje v času cvetenja, zlasti v vročem poletju, saj tako izboljšamo oploditev in preprečimo odpadanje cvetov. Jutranje zalivanje pomaga, saj vlažna tla čez dan nekoliko ohladijo grmičke. Zalivamo dvakrat na teden, dodamo toliko vode, da namočimo tla do globine četrt metra. Fižol enkrat ogrnemo in populimo plevel, nato pa z njim ni več veliko dela. Skozi celotno rastno dobo je potrebno redno vzdrževati stalno vlago, saj s tem omogočamo lep in enakomeren razvoj strokov. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo. Priporočljiva je zastirka za vrt, ki pomaga, da so tla vlažna. Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, stebla osipamo na približno 15 cm višine.
Dobri in slabi sosedje
Med dobre sosede fižola spadajo: koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice (brokoli, cvetača, zelje), krompir, korenje, kumare, zelena, rdeča pesa, blitva, špinača, repa, redkvica in kreša. Ob fižol za preprečevanje napada škodljivcev lahko sejemo kapucinke ali šetraj. V senco visokega fižola poleti sejemo solato, endivijo, brokoli, cvetačo. Posebej dobro uspeva ob koruzi in sončnici, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj - pridelek buč bo sicer manjši, a z listi odlično senči tla fižolu. Slabi sosedje pa so: grah, bob, paprika in vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak).
Varovanje pred boleznimi in škodljivci
Fižola nikoli ne obiramo, če so rastline mokre, saj tako širimo bolezni. Za zdrav pridelek vzdržujemo štiriletni kolobar, primerno razdaljo med rastlinami in sejemo zdravo seme. Zelo visoke temperature v poletnem času povzročajo odpadanje cvetov, zaradi slabe oploditve pa ni pridelka.
Glavne bolezni in preventiva
- Udrta fižolova pegavost: Glivična bolezen, ki se kaže kot rdečkasto rjave pege na strokih. Zelo občutljiv je fižol jeruzalemčan.
- Bakterioza (mastna fižolova pegavost/bakterijska plesen): Rjave mastne pege na strokih in listih, v zadnjih letih pogostejše. Proti njej je na vrtu težko ukrepati, nekoliko lahko razvoj zavremo z uporabo bakrenih pripravkov. Povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov.
- Rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, ki lahko povzroči propadanje rastlin.
- Viroze: Glavne prenašalke virusa so uši. Boleznim se lahko izognemo tako, da sproti odstranjujemo napadene vršičke, ob močnejšem napadu pa celo rastlino.
Najpogostejši škodljivci in ukrepi
- Polži: Naredijo veliko škode v deževnem maju in juniju. Če imamo v vrtu polže, visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo. Kaleča semena in mlade rastline so najbolj ogrožene.
- Uši (črne listne uši): Glavne prenašalke virusa. Za odganjanje uši naj bi pomagalo sajenje šetraja med fižol ali kapucink ob fižol.
- Hrošček fižolar: Njegov razvojni krog lahko prekinemo tako, da zrnje za približno 10 dni (ali nekaj dni pri -18°C) damo v zamrzovalnik, da se iz morebitnih jajčec ne morejo razviti škodljivci, ki v zrno izvrtajo drobno luknjico. Seme ne izgubi kaljivosti. Zato fižol hranimo na hladnem in suhem, lahko tudi v vakuumsko zaprtih posodah v hladilniku.
- Ličinke fižolove koreninske muhe: Poškodujejo kaleča semena. Preprečimo lahko s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.
- Južna plodovrtka: Drobna gosenica, ki napade tudi druge vrtnine (npr. paradižnik, pelargonije). Proti njej in drugim gosenicam deluje pripravek na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis, ki ne vpliva na druge organizme in nima karence.
- Pršice: V suhem in vročem poletju se lahko pojavijo na spodnji strani fižolovih listov. Prvi znak so drobne svetle pike na listih, ki pozneje pobledijo in se sušijo, pod njimi pa je tanka pajčevina.
Ekološke rešitve in splošna priporočila
Za zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi lahko uporabimo naravna in ekološka sredstva. Sredstvo Polži STOP vsebuje naravne sestavine, ki odbijajo polže in krepi rastline. Škodljivci STOP vsebuje rastlinske izvlečke, ki povečujejo odpornost na listne uši in druge škodljivce. Proti rastlinskim boleznim se lahko uporablja Bolezni STOP, ki ima preventivni in dolgotrajni učinek ter omogoča rastlinam razvoj lastne odpornosti. Za zatiranje listnih uši in ostalih škodljivcev lahko uporabimo tudi namočene liste rabarbare. Vrtičkarjem, ki imajo težave s polži, se priporoča vzgoja sadik v lončkih predčasno v začetku aprila.
Spravilo in skladiščenje zrnja visokega fižola
Pobiranje zrnja
Visok fižol za zrna pustimo na rastlini, dokler se stroki ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Rastline nato porežemo pri tleh (ne pulimo, da korenine ostanejo v tleh in obogatijo zemljo z dušikom) in jih za teden dni damo na suh in zračen prostor. Pri pravih sortah za zrnje se stroki ne bi smeli odpirati. Ko so rastline suhe, jih lahko pohodimo in odberemo zrnje. Pridelek zrnja v voščeni zrelosti pobiramo večkrat in postopoma.
Obdelava in shranjevanje
Obrano rastlino se ročno potiska v mlatilnico. Iz mlatilnice leti zrnje fižola in fižolovka, postopek pa je treba večkrat ponoviti, da izpade vso zrnje. Pridelek je treba še očistiti, saj vsebuje primesi - delce rastlin, ki so bili pobrani skupaj z zrnjem. Suho zrnje v shrambi skladiščimo dobro leto. Sveže zrnje v voščeni zrelosti shranimo v hladilnik za teden ali dva, lahko ga tudi zamrznemo za obdobje dobrega pol leta. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja. Zato je danes zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Tržna pridelava visokega fižola v Sloveniji: Izzivi in priložnosti
Zgodovinski izzivi strojnega spravila
Kljub zgodovinskemu pomenu, intenzivne tržne pridelave fižola v Sloveniji nikoli nismo imeli. Nekaj časa smo pridelovali nizek stročji fižol za predelavo, pri katerem je spravilo potekalo s kombajni, a je bila ta praksa opuščena. Glavni razlogi za neuspeh poskusov večje tržne pridelave so povezani z zahtevami za strojno pobiranje fižola. Za strojno spravilo je nujno potreben povsem suh pridelek. V času dozorevanja zrnja (avgusta) pa v Sloveniji pogosto nastopijo padavinska obdobja, kar je v nasprotju s stabilnejšim, suhim celinskim podnebjem v Srednji Evropi, ob Sredozemlju in v Panonski nižini, kjer imajo močnejše evropske pridelovalke. Poleg tega lahko suha in vroča poletja povzročijo prenehanje cvetenja ali odpadanje cvetov, kar pomeni velik izpad pridelka. Za strojno spravilo so primerne predvsem nizke sorte fižola za zrnje, pri katerih cveti cela rastlina hkrati, medtem ko visoke sorte niso primerne za strojno obiranje.
Projekt EIP Zrnate stročnice in pridelava v hmeljiščih
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) sodeluje kot partner v projektu EIP Zrnate stročnice - pridelava, predelava in uporaba. Cilj projekta je med drugim uvajanje novih praks tehnologije pridelave zrnatih stročnic za različne sisteme pridelave, pri čemer IHPS sodeluje na področju pridelave visokega fižola v žičnicah hmeljišč.
V večjem obsegu se fižol za zrnje prideluje v žičnicah za hmelj v Savinjski dolini v času premene, to je čas med izkrčitvijo starega in zasaditvijo novega nasada hmelja. Fižol namreč ugodno vpliva na rodovitnost tal - rahlja tla, jih bogati s humusom in dušikom, obenem pa je njegov pridelek med kupci zaželen. Po podatkih SURS je površina pod fižolom za zrnje v Sloveniji v zadnjih štirih letih enaka, 634 ha.
Rezultati in potencial
Dosežen pridelek v poskusih v okviru projekta je bil 2,7 do 3,0 t/ha suhe snovi, kar je dosti več v primerjavi s slovenskim povprečjem (1,4 t/ha do 2,4 t/ha) in tudi več v primerjavi s povprečnim evropskim pridelkom (1,8 t/ha do 2,6 t/ha). To dokazuje smiselnost pridelave visokega fižola za zrnje v žičnicah v premeni, saj ima fižol kot metuljnica poleg tega še dober vpliv na rodovitnost tal.
V poskusih so raziskovali tudi vpliv dognojevanja z dušikom in inokulacije semena. Odmerek dušika 20 kg/ha ob setvi je bil v razmerah poskusa dovolj za ustrezen pridelek fižola, saj stročnice preko fiksacije pokrijejo do 60 % potreb po dušiku. Inokulacija semena je ključnega pomena za doseganje višjih pridelkov semena in beljakovin.
Inovacije
V demonstracijskem poskusu so namesto bele polipropilenske vrvice, ki predstavlja okoljski problem, uporabili rumeno vrvico iz polimera škroba koruze (PLA). Med sezono so opazovali odziv te vrvice na okolje in kako se bo nanjo odzval fižol.
Strojna oprema za spravilo fižola
Za potrebe strojne pridelave fižola so na voljo različni stroji. Omenjeni so mini koruzni traktorski kombajni, ki so lahko prilagojeni tudi za fižol, saj imajo pogosto odstranljiv podporni komplet konic, nastavljivo višino strnišča in majhen obračalni polmer. Na trgu so na voljo tudi različni kombajni za buče, ki jih je mogoče prilagoditi za spravilo drugih poljščin. Med njimi izstopajo stroji proizvajalcev, kot so Moty, Ascon3 in Agro-Stahl.
| Specifikacija | Model SF-120-3 | Model SF-120-4 |
|---|---|---|
| Širina reza (cm) | 120 | 120 |
| Produktivnost (Acre/uro) | 0.65-1 | 0.65-1 |
| Usklajena moč (hp) | 6-9 | 6-9 |
| Celotna dimenzija (cm) | 162*113*82 | 170*98*125 |
| NW/GW (kg) | 108.2 | 124.2 |
V ponudbi se nahajajo tudi rabljeni stroji različnih proizvajalcev in letnikov, kot so Moty KE3000 hydroS (letnik 2019), Moty HydroS (letnik 2021) ter stroji znamke Schrammel, Agrartechnik Theißl in Hochkofler. Obiranje fižola v hmeljišču poteka s traktorjem in stolpom, na katerem je delavec, ki trga rastline z žičnice in jih polaga na prikolico. Rastline fižola se nato ročno potiskajo v mlatilnico.
Prehranska vrednost in raznolikost fižola
Pomen fižola v prehrani
Fižol je ena prvih vzgojenih rastlin, ki je tisoč let nazaj zaradi številnih prednosti postal nepogrešljiv del človeške prehrane. Zaradi obilnega pridelka semen različnih barv, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni ter enostavne priprave pri kuhanju ima izjemne prehranske vrednosti in je odličnega okusa. Njegov pomen skozi zgodovino je v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, zaradi česar je dragoceno kot hrana in kot seme za prihodnje rodove. Fižolovi stroki so bogati s hranili, kot so vitamin K, C, B kompleks, mangan, baker in so odličen vir beljakovin in vlaknin. Uporaba strokov lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale.
Fižol ima sposobnost vezave dušika iz zraka, kar mu omogoča, da ustvari kakovostne beljakovine z esencialnimi aminokislinami. Kombinacija stročnic z žitaricami zagotavlja zadovoljivo biološko vrednost aminokislin, zaradi česar so daleč najboljši in največji vir rastlinskih beljakovin v prehrani.
Rastne faze in zrelost fižola
Fižol gre skozi pet stopenj rasti in razvoja: debeljenje semena in kalitev, kaljenje, cvetenje, nastajanje zelenih strokov in zorenje semen. V peti fazi se vsi življenjski procesi fižola zmanjšajo na minimum. Kalčki se pojavijo 7 do 10 dni po setvi, v hladnejših pogojih pa lahko ta postopek traja do 22 dni. Fižol potrebuje največ vlage in hranil med cvetenjem. Glede na dolžino rastne dobe do zrelosti fižola, pripravljenega za uživanje, so sorte razdeljene v pet skupin: zelo zgodnje (60-75 dni), zgodnje (75-90 dni), srednje zgodnje (85-105 dni), pozne (100-115 dni) in zelo pozne (več kot 115 dni).
Druge vrste fižola: Laški in eksotične sorte
Na mnogih vrtovih, predvsem v Posočju, opažamo rdeče cvetočega fižola, včasih v kombinaciji z belo. Gre za drugo vrsto, laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus), ki se z navadnim fižolom ne križa. Ima bujnejšo rast, zavzema veliko prostora in ima veliko pisano zrnje. Je bolj odporen na ekstremno vreme, vendar za vznik potrebuje višje temperature. Medtem ko je navadni fižol samooprašni, laški fižol za oprašitev nujno potrebuje žuželke, sorte laškega fižola pa se med seboj zelo rade križajo.
Poleg navadnega in laškega fižola obstaja še veliko več sort stročnic. Azuki fižol, črna soja in mungo fižol ne le obogatijo jedi z okusom, temveč prinašajo tudi številne koristi za zdravje. Leča in čičerika, dve stročnici, ki sta osvojili kuhinje po vsem svetu, se počasi vračata tudi v vrtove ljubiteljev. So odlične po okusu, bogate s hranili in izjemno prilagodljive kulture, ki jih je enostavno vzgojiti na vrtu.
