Toplo vreme prinaša čas za vrtnarjenje in sajenje. Vendar pa ste vedeli, da ima vsa zelenjava "dobre" in "slabe" sosede? Upoštevanje načela rastlinskih sosedov je ključno za uspešen vrt, saj si ne želimo skupaj saditi rastlin, ki druga drugi zavirajo rast, privabljajo enake škodljivce ali celo tekmujejo za hranila. S pomočjo mešanih posevkov lahko izkoristimo snovi, ki jih izločajo sosednje rastline, kar olajša življenje ljubiteljskim vrtnarjem in omogoča največji pridelek z najmanjšimi težavami.
Kaj so dobri in slabi sosedje rastlin?
Rastlinam pravimo, da so dobri sosedje, če skupaj odlično uspevajo, oziroma da so slabi sosedje, če jim bližina ne ustreza. To načelo je dobro upoštevati pri zasaditvi. V permakulturi se gojijo mešani nasadi, ker so v takšnem okolju vsi vrtni prebivalci precej bolj varni pred požeruhi in boleznimi.
Slabi sosedje paradižnika
Obstaja sedem rastlin, ki so znani kot slabi sosedje paradižnika, saj lahko negativno vplivajo na njegovo rast, zdravje ali pridelek. Če imate radi katero od teh rastlin, jo raje posadite v lončke ali dovolj daleč stran od paradižnikovih gredic.
1. Zelje in vse kapusnice (cvetača, brokoli, kalčki itd.)
Zelje velja za najslabšega soseda paradižnika, saj za rast potrebuje veliko mineralov. Slednje izčrpa iz zemlje, v katero je posajeno, s čimer prikrajša paradižnik za pomembna hranila. Kljub temu, da kombinacija zelja in paradižnika odganja zeljno muho in bolhače, v paru ne rasteta najbolje.
2. Koruza
Koruza lahko prinese posebne škodljivce, ki jim pravijo "koruzni črvi", kar lahko ogrozi tudi paradižnik.
3. Koromač
Koromač v zemljo sprošča snovi, ki upočasnijo rast skoraj vseh sosednjih rastlin, zato pogosto predstavlja "slabega soseda".
4. Koper
Koper ali koprc se na začetku dobro ujame s paradižnikom, saj lahko ščiti pred določenimi škodljivci. Vendar pa je dolgoročno pogosto uvrščen med rastline, ki niso idealni sosedje.
5. Jajčevec
Čeprav mnogi vrtnarji posadijo ti dve rastlini eno poleg druge, je to velika napaka. Tako jajčevec kot paradižnik sta dovzetna za rjave pege, ki se razvijejo na listih in plodovih in lahko povzročijo uničenje celotnega pridelka.
6. Krompir
Krompir in paradižnik sta dovzetna za enake bolezni, od katerih se mnoge širijo po tleh. To poveča tveganje za okužbo obeh rastlin, zlasti s krompirjevo plesnijo.
7. Oreh
Čeprav je malo verjetna kombinacija, morate vedeti, da je oreh slab sosed vsake rastline. To drevo namreč v zemljo širi posebne snovi, ki niso najbolj ugodne za druge rastline.
Dobri sosedje paradižnika
Izkušeni vrtnarji vedo, da lahko določene rastline izboljšajo rast paradižnika, tako da odganjajo škodljivce in preprečujejo bolezni, medtem ko druge njegovo rast in razvoj plodov zavirajo. Seznam rož, zelišč in drugih rastlin vključuje take, ki jih gojimo tako zaradi njihove kulinarične vrednosti kot zaradi pozitivnega vpliva na rast paradižnika.
- Bazilika: Z baziliko se paradižnik odlično ujame tako na krožniku kot na vrtu. S svojo bogato aromo bo okus paradižnika obogatila že v času rasti, poleg tega pa odganja škodljivce. Ker gre za zelišče manjše rasti, ne boste imeli problema z odmerjanjem manjšega kosa zemlje poleg paradižnika.
- Čebula: Čebula je odličen sosed paradižniku in prispeva k njegovemu boljšemu razvoju.
- Korenje: Korenje lahko raste v bližini paradižnika in ne vpliva negativno na njegovo rast.
- Solata: V času sajenja paradižnika je med rastlinami dovolj prostora, da posadimo solato, ki se hitro razrašča in zapolni prazen prostor.
- Špinača: Špinača, še posebej novozelandska špinača v poletnem času, je dober sosed paradižniku.
- Ognjič: Živobarvni cvetovi ognjiča nudijo barvitost vašemu vrtu in predvsem zaščito pred škodljivci, saj odganjajo uši. Poleg tega pa še izboljšajo končni okus vaših paradižnikov, ko ti enkrat dozorijo.
- Česen: Česen je znan po svojih fungicidnih lastnostih in lahko pomaga pri varovanju paradižnika pred boleznimi.
- Boraga (zvezdna roža): Ta čudovita cvetlica spodbuja rast listja in celotne rastline paradižnika, hkrati pa prispeva k boljšemu okusu paradižnika.
- Drobnjak: Drobnjak je okusen že sam po sebi, dodatna prednost na vrtu pa je, da spodbuja rast paradižnika in mu daje prijetno aromo. Ker gre za trajnico, ga lahko posadite na rob vrta enkrat in nato več let uživate v njegovem okusu in pozitivnem vplivu.
- Nizek stročji fižol: Pripomore k boljši rasti paradižnika tako, da vzpodbuja kroženje zraka okoli rastline. Zračenje je pomembno za preprečevanje zastajanja vode, ki pogosto vpliva na razvoj plesni in posledično povzroči gnitje korenin. Poleg tega ta rastlina privablja žuželke, ki so koristne za vrt.
- Redkvice: Redkvice posadite tik ob koreninah paradižnika, s čimer preprečite napad bolhačev na paradižnik.
- Meta: Meta je čudovita družba vašim paradižnikom na vrtu. Bolje kot na gredici jo je sicer imeti v loncu, saj zlahka preraste velike površine, če je ne omejujemo.
Poseben primer so kumare, ki so standardna zelenjadnica, ki ne sme manjkati na nobenem vrtu. Po eni strani so lahko dobri sosed paradižnika, saj onemogočajo rast plevelu z zastiranjem sončnih žarkov. Vendar mnogi vrtnarji kumare raje posadijo stran od paradižnika, saj si ti dve vrsti delita enake bolezni, kot sta virus mozaika in fitoftora.
Kulturni reset: kako videti vrt za semeni? | Josh Rocchio | TEDxKranjskaGora
Splošni nasveti za sajenje in nego paradižnika
Paradižnik bo bolje uspeval, če poleg njega posadimo rastline, s katerimi se dobro ujame, in mu zagotovimo optimalne pogoje za rast.
Priprava tal in gnojenje
Tla za sajenje paradižnika pripravimo sproti. V mesecu maju lahko to najlažje storimo. V času spomladanske priprave tal (marec) lahko dodamo lesni pepel, in sicer do 0,75 do 1 kg na 10 m2, s čimer založno gnojimo paradižnik s kalijem in kalcijem. V času sajenja gnojimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili. Če prej nismo uporabili lesnega pepela, je treba v času priprave tal dodati še kalijev sulfat za plod. Za boljše ukoreninjanje zalijemo celotno gredo z vodo, ki ji dodamo morske alge.
Sajenje in razdalje
Dobre sadike paradižnika imajo običajno profesionalni vrtnarji. Pri nas jih sadimo na prosto po 20. maju, ker je tako bolj odporen na plesen in razvije dobre korenine. Če želite paradižnik, ki je nekoliko bolj odporen na plesen, je dobro saditi cepljene sadike. Veliko manj težav s krompirjevo plesnijo imamo v rastlinjaku. Paradižnik presajamo na prosto, ko so nočne temperature višje od 10 °C, dnevne pa se gibljejo okrog 20 °C. Nizke grmičaste sorte lahko hitreje sadimo v visoke grede, če jih pred mrazom zaščitimo z loki in zimsko vrtno tkanino. Pri navadnem paradižniku lahko sadimo do prvih listov, pri cepljenem paradižniku pa obvezno pazimo, da ne zasujemo cepljenega mesta. Praviloma naj bo paradižnik manjši od jajčevca in paprike, ker se taka sadika bolje ukorenini.
Krepitev in zaščita pred boleznimi
Sadike zalijemo s pripravkom iz alg dva dni pred sajenjem in potem škropimo po listih (7 dni po presajanju). Med poletjem škropimo s kalcijem skozi list, saj je oskrba iz tal blokirana zaradi vročine. Po potrebi dodajamo tudi kalij foliarno (skozi list). Ne pozabimo krepiti rastline proti boleznim. V ta namen od junija naprej uporabljamo čaj iz kamilic, rmana ali žajblja. Tedensko škropimo tudi s sodo bikarbono.
Poskrbite za dobre sosede paradižnika, da bo pridelek še boljši, gredice pa bolj izkoriščene. Za sajenje uporabite dobre sadike in sadite v optimalnem času. Med letom poskrbite za krepitev pred boleznimi in pravočasno škropljenje.
tags: #solata #paradiznik #soseda