Solato, endivijo, radič, motovilec, pa tudi rukolo in regrat prištevamo med solatnice, katerih skupna značilnost je uporaba listov. Delimo jih na mehkolistne in krhkolistne (kristalka), pri čemer slednje delimo še na glavnate in rozetaste. V slovenskem prostoru so najbolj priljubljene krhkolistne sorte.
Vpliv temperature na rast in kalitev
Solatnice imajo kratko rastno dobo in v vseh obdobjih zahtevajo optimalne pogoje. Za vegetativno rast in formiranje glavic ali rozet je optimalna temperatura med 15 in 20 °C.
- Temperature nad 25 °C upočasnijo rast.
- Temperature nad 30 °C zaustavijo rast in spodbudijo nastavek cvetnega stebla.
- Optimalna temperatura za kaljenje solate je 20 °C (kali 3-5 dni).
- Pri 30 °C solata ne kali, prav tako so težave pri temperaturah tal nad 26,7 °C.
Solata je dolgodnevnica, kar pomeni, da pri 13-urnem ali daljšem dnevu požene cvetno steblo. Poletne sorte so na to bolj tolerantne. Ker solata slabo prenaša pomanjkanje vlage, se pri suši poslabša njen okus in hitreje požene v cvet.
Vzgoja sadik in setev
Pridelava večine solatnic poteka preko vzgoje sadik v multiploščah (platojih). Pri tem je ključno vzdrževanje optimalnih razmer:
- Kaljenje: Semena sejemo v vlažen substrat in jih prekrijemo z 0,5 cm suhega substrata. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C v temi.
- Pikiranje: Ko se razvijejo klični listi (5-10 dni po setvi), rastline pikiramo. Takrat jih postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C.
- Nega: V fazi vznika lahko temperaturo znižamo na 12-15 °C. Sadike redno zalivamo, vendar ne preveč, da preprečimo prenežno rast.
Pri direktni setvi na prosto lahko pleveli bolj prizadenejo posevek, zato je pomembna ustrezna priprava tal in redno odstranjevanje plevela. Za zgodnjo spomladansko pridelavo lahko začnemo s setvijo že v sredini februarja.
Bolezni in škodljivci
Najpogostejše težave pri pridelavi vključujejo:
| Bolezen/Škodljivec | Opis |
|---|---|
| Solatna plesen | Najpomembnejša glivična bolezen; pospešujejo jo vlažna, slabo odcedna tla. |
| Gniloba koreninskega vratu | Vključuje sivo plesen, belo in črno gnilobo; rastline hirajo in venijo. |
| Listne in koreninske uši | Povzročajo deformacije listov in izločajo medeno roso. |
| Marmorirana smrdljivka | Invazivna vrsta stenic, ki povzroča razbarvanje in deformacije plodov. |
Proti polžem se borimo s čiščenjem okolice, postavljanjem pasti in ohranjanjem naravnih sovražnikov, kot so ježi, krastače in race indijske tekačice.
Nasveti za uspešen pridelek
- Zalivanje: Solatni listi vsebujejo 95 % vode. Zalivamo redno, najbolje izdatno enkrat tedensko, če ni dežja.
- Zastiranje: Uporabljamo kompostno zastirko, saj neposredno listje ali slama umažeta liste.
- Obranje: Pri berivkah sproti obiramo zunanje liste, pri glavnatih sortah pa počakamo na oblikovanje glavice.
- Skladiščenje: Najboljša je sveže pobrana solata; če jo hranimo, naj bo neoprana in suha v hladilniku.