V Beogradu je bil nedavno vrhunec več kot trimesečnega niza blokad in protestov, ki so jih organizirali študenti. Ti protesti so se začeli po novembrski zrušitvi nadstreška na novosadski železniški postaji, v kateri je življenje izgubilo petnajst ljudi. Študenti zahtevajo obračun s korupcijo in delujoče institucije v Srbiji.
Protesti študentov v Beogradu
Sobotno dogajanje se je sredi dneva začelo na štirih lokacijah fakultet v srbski prestolnici, zaključilo pa se je zvečer pred parlamentom z akcijo pod simboličnim imenom Največji hrup v Srbiji.
Kljub temu, da se študentje v gandijevski maniri modro in vztrajno izogibajo nasilju ter nasilnim provokacijam, bi ob branju vladajočemu režimu naklonjenih medijev lahko sklepali, da bo v Beogradu »krvi do kolen«. Eden izmed naslovov v predsedniku Aleksandru Vučiću naklonjenih medijih je na primer trdil: »Blokaderji pripravljajo prelivanje krvi za 15. marec: palice, šokerji, noži, samostrel - velika zaplemba policije na vpadnicah v Beograd.«
Ta prispevek je bil prvotno objavljen v Sobotni prilogi Dela (29. 11. 2025). Objavljen je bil tudi podcast, ki je dostopen javnosti. Avtor članka je Jože Suhadolnik, fotografije pa sta prispevala Janez Tomažič in Bojan Budja.
Ljubljana pod vodstvom Zorana Jankovića: Vizija in izzivi
Opozicijsko strašenje ljudi je nerazumno in nevarno
Zoran Janković, župan Ljubljane, je izrazil mnenje, da je opozicijsko strašenje ljudi nerazumno in nevarno. Novembra 2026 bodo v Sloveniji potekale lokalne, tudi županske volitve. Župan Ljubljane, ki to funkcijo opravlja že 19 let, se je za kandidaturo odločil po tem, ko je bil pred dvema desetletjema odstavljen kot predsednik uprave takrat uspešnega Mercatorja. Trenutno z ekipo pripravlja vizijo Ljubljane za leto 2045.
Praznična podoba in varnost v prestolnici
Z včerajšnjim prižigom lučk je Ljubljana dobila praznično podobo. Janković je prepričan, da je bilo leto v Sloveniji izjemno dobro, za razliko od Evrope in sveta, saj se je v državi zgodilo veliko dobrih stvari in sprejetih je bilo kar nekaj zakonov, ki bodo pomagali ljudem. Za Ljubljano je bilo leto prav tako izjemno dobro, kar pripisuje uspešnemu delu uprave mesta, javnih podjetij in zavodov, ter dolgoletnemu negovanju medsebojnega sodelovanja.
V decembru si župan želi toliko obiskovalcev kot lani, ko jih je bilo milijon, samo na silvestrovo sto tisoč. Poudarja, da v preteklem letu ni bilo niti enega incidenta, kar dela Ljubljano izjemno v Evropi in svetu, in si želi, da se bo to nadaljevalo tudi letos.
Glede varnosti, ki je bila zamajana z nedavnim napadom na voznika avtobusa, Janković trdi, da je Ljubljana varna in najvarnejše mesto v Evropi. Napad je označil kot nerazumno dejanje posameznika, za katerega bo napadalec moral odgovarjati. Policija ga je izsledila še isti dan, in medtem ko so bili sindikati v Sloveniji ostri, so ljubljanski sindikati ravnali umirjeno.
Novembra sta se na avtobusu Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) zgodila dva incidenta: poleg napada na voznika je potnik napadel mlajšo potnico, pri čemer je voznik takoj ustrezno ukrepal in potniku onemogočil odhod, dokler ni prispela policija. Janković poudarja, da imajo vozniki LPP akademijo, ki jih poleg veščin vožnje uči, kako ravnati v različnih situacijah in da je treba potnikom pogledati v oči, medtem ko morajo potniki dojeti, da je voznik najprej človek. Zadovoljstvo in ocene uporabnikov LPP rastejo iz leta v leto. Župan poziva obiskovalce in meščane, naj bodo pazljivi, in če gre kaj narobe, naj pokličejo policijo in redarje.
Reševanje romske problematike in multikulturnost
Glede dogajanja na Dolenjskem in romske problematike, Janković izpostavlja, da se težave na tem področju desetletja niso reševale tako, kot so to počeli v Prekmurju. Pomembno je, da otroci romskih družin, kot je družina Strojan, obiskujejo šolo, kar je podlaga za izplačila, ki jim pripadajo. Pomaga se lahko tudi z legalizacijo romskih naselij; v Ljubljani so s sanacijskimi ukrepi legalizirali skoraj tisoč črno zgrajenih objektov. Poudarja, da je treba ljudem dati priložnost in si ne predstavlja, da v romskih naseljih ne bi dobavljali vode ali imeli kontejnerjev za smeti.
Romi so tudi Slovenci, in Janković se spominja, kako so v njegovem rojstnem kraju v Srbiji dobro živeli z Romi. Vsi organi, od vlade, županov do socialnih služb, jim morajo omogočiti prihodnost z urejenimi ulicami, vrtci in obiskovanjem šole, kar se gradi skozi leta. Romi pa morajo spoštovati zakone. Po incidentu na Dolenjskem je sledil politični obračun, ki pa ga je premier dr. Robert Golob po Jankovićevih besedah izvrstno zaključil že prvi dan.
Vladni ukrepi, vključno s tako imenovanim Šutarjevim zakonom, so po mnenju Jankovića pravi odgovor, saj so združili varnost, do katere imajo vsi pravico, in poseg v človekove pravice. Zakon je napisan za dobronamerne ljudi in ga bo mogoče popraviti, če se bo tako izkazalo v praksi. Kdor bo zakon kršil, mora odgovarjati, ne glede na stran.
Janković poudarja, da je Ljubljana multikulturno mesto, kar je vidno povsod, na primer na cesti. Ljubljana je edina mestna hiša v Evropi, ki je lokal v pritličju oddala v najem skupnosti LGBTQ. Župan je od zmeraj podpiral Parado ponosa in po napadu na Cafe Open so LGBTQ skupnosti zagotovili lokal v centru, kjer v desetih letih ni bilo nobenega incidenta. Kot prvi v državi je poročil tudi istospolni par.
Odkar je župan, sledi štirim točkam: Ljubljana je čisto, zeleno, varno mesto, najpomembneje pa je živeti skupaj in spoštovati različnosti. Verjame, da je človek dober ali slab, vse ostalo pa je nepomembno, kot so barva kože, veroizpoved, spol. Dotaknil se je tudi nogometne tekme Slovenija - Kosovo, kjer je dejal, da nihče nima pravice žvižgati ob himni druge države. Poudaril je, da je on ploskal ob njihovi himni in z vnukinjo pel našo, hupanje in drugo pa je folklora juga nekdanje skupne države, ki jo je policija ustavila, na zelenici pa so bili nasprotniki boljši.
Zelena agenda in mestni projekti
Ena od usmeritev mesta je prevzemanje in uresničevanje zelene agende. Janković pojasnjuje, da je sekanje gozda na Šišenskem hribu, na Grajskem griču in znamenitega drevesa pred Dramo »klasično ponavljanje novic, v katere se nihče ne poglobi«. Pred Dramo je bilo posekano eno drevo, za kar on ni odgovoren, a bi ga podprl zaradi nujne prenove Drame, ki je nacionalna institucija. Glede Rožnika se strinja, da je bilo na začetku premalo informacij za občane, vendar je devet profesorjev podprlo odločitev gozdarjev, ne mesta. Poudarja, da o zdravju dreves lahko odločajo le strokovnjaki. Na Grajskem griču so javnost pravočasno obvestili, in danes nihče več o tem ne govori. Ključno je bilo zaščititi stavbe pod Grajskim gričem, kjer so pilotirali hrib, postavili zaščitno mrežo in delali po conah. Posekano je bilo zgolj tisto, kar se je moralo posekati.
Letno posadijo 1200 dreves, ne govorimo pa o gozdovih, ki jih obnavljajo. Na Linhartovi cesti imajo namesto 100 dreves zdaj 200, ki bodo zrasla. Tam, kjer jih ni bilo, jih sadijo, škoda je le, da jih na nekaterih ulicah ne morejo posaditi zaradi infrastrukture pod zemljo. Skrb za drevesa je začel že mestni arhitekt prof. Janez Koželj, sledi ji Rok Žnidaršič. Ideja je zelene površine povečati za en odstotek, s sedanjih 75 na 76. Želijo zaščititi tudi polja, da bi z lokalnimi pridelki oskrbovali šole in vrtce, brez uvoza čebule iz Kitajske.
Precedenčne sodbe in učinkovitost birokracije
Idealno bi bilo imeti precedenčne sodbe, ki bi preprečevale vlaganje pritožb o istih zadevah, o katerih so sodišča že odločala, in s tem zavlačevanje ter podražitev projektov. Vendar se moramo vprašati o okoliščinah, saj brez tragedije, kot je bil primer s Šutarjevim zakonom, je težko priti do takšnih zakonov. Govorimo o učinkovitosti v birokraciji. Pritožba pomeni tudi razvoj, ljudje morajo imeti možnost povedati, kaj jih teži, in na vsako vprašanje je treba poizkušati najti odgovor. Vendar je kakšna pritožba le nagajanje, kar je nerazumno in dela škodo. Janković si želi, da bi sodišča dala prednost odločanju o javnem dobru in ukrepala hitro, saj je deset let odločanja o nekaterih zadevah nedopustno dolgo.
Projekt Stožice in dokončanje
Stožice, eden od Jankovićevih velikih začetnih projektov, so žal v zasebnem delu še vedno nedokončane. Župan končno vidi možnost izvedbe projekta, saj so prišli resni partnerji. Gospod Mladen Milanović je od Izeta Rastoderja kupil ta projekt. Trenutno rišejo projekt in prihodnje leto bi se lahko začelo z gradnjo. Želja je, da se najprej naredi streha, na kateri bo urejen park, hkrati pa bo v uporabo prešlo vseh 3700 parkirnih mest. Trgovski center lahko gradijo dve leti. Janković dodaja, da je bil izbor zasebnega partnerja za Stožice v javno-zasebnem partnerstvu transparenten in pred kamerami. Takrat sta bili dve ponudbi in osnutek pogodbe so dali vsem mestnim svetnikom, brez popravkov.
Izbrana ponudba je bila vredna 81 milijonov evrov, druga je bila 40 milijonov evrov nižja. Neizbrani partner, največje inženiring podjetje v Evropi, je čestital za korektno in transparentno izbiro. Če bi takrat vedel, kar se je razkrilo na sodišču, bi tožili predsednika banke, ker je ustavil projekt. Gospod Sibil Svilan, takrat predsednik uprave SID banke, Novi Ljubljanski banki ni dal soglasja, da se na projekt vpiše kot drugi hipotekarni upnik za dodaten kredit NLB-ja, kar za SID banko v bistvu ni bil noben riziko. S tem bi bil trgovski del projekta končan.
Glede izplena projekta, je iz proračuna bilo plačanih 114 milijonov evrov brez davka, v proračun pa so dobili 111 milijonov: od zasebnega partnerja 81 milijonov, 9 milijonov evropskih sredstev, 2 milijona sredstev od Darsa in 19 milijonov evrov za komunalni prispevek. Naredili so krožišče, Štajersko cesto, nadvoz nad njo in vso infrastrukturo. Ljubljana ima vrhunsko dvorano z 12.000 sedeži, ogrevalno dvorano in nogometni stadion. Županu je žal zasebnega partnerja družbe Grep, ki je končal v stečaju, saj so bili odlični izvajalci. V zagovoru na sodišču je povedal, da so za neto tri milijone evrov plus davek dobili vse našteto in da cenejšega projekta na svetu ni.
Zdravstveno varstvo in kanal C0
Veliko število meščanov je brez stalnega zdravnika, čeprav Janković pravi, da ZD Ljubljana dela odlično in uspešno rešuje to problematiko. Približno 30 tisoč ljudi je brez osebnega zdravnika, vendar to ne pomeni, da nimajo zdravstvene oskrbe, saj so neopredeljeni in vsakič dobijo drugega zdravnika. Nekateri menijo, da je to morda celo bolje. Opozarja pa, da 35 tisoč opredeljenih ljudi prihaja izven Ljubljane, od tega pet tisoč iz tujine. Obveznost mesta je poskrbeti za gradnjo novih zdravstvenih domov. Prihodnje leto bodo začeli gradnjo novega ZD na Metelkovi, kjer bo tudi prostor za odvisnike z lastnim, ločenim vhodom. Dobili so gradbeno dovoljenje in v dveh letih bi ga lahko zgradili. Tudi v Novih Jaršah bo nov zdravstveni dom, saj so starega zaradi statike morali podreti, in imajo že pravnomočno gradbeno dovoljenje.
Vodstvo ZD išče zdravnike za primarno dejavnost, in mesto jim za čas, ko so v službi, ponudi stanovanje po ceni, ki jo določi stanovanjski sklad. Razpisali so tudi štipendije za bodoče zdravnike do 600 evrov na mesec, skupaj s perspektivo službe in stanovanja. Edina napaka pred dvema letoma je bila čakalna vrsta pred zdravstvenim domom, saj je bilo nedopustno, da so ljudje ponoči stali na pločniku, stavba pa je bila zaklenjena. Od 441 zdravnikov sta stavkala le dva. Mestna bolnišnica pa žal ni v domeni Ljubljane.
Glede kanala C0 Janković poudarja, da je traso kanala C0 postavilo podjetje Vodovod kanalizacija (Voka) že leta 1990, ko je bil župan Jože Strgar. Ko je sam nastopil funkcijo župana leta 2006, so pregledali dokumente in ugotovili, da ni bilo nobenega dokumenta proti tej trasi. Leta 2010 so sprejeli plan, strateški in izvedbeni del, ki je v celoti imel opravljeno presojo vpliva na okolje. Nato so pridobili evropska sredstva (69 milijonov evrov) in 12 milijonov od države za celotno aglomeracijo. Kanal C0 je dolg 44 kilometrov in poteka v treh občinah - Ljubljani, Medvodah in Vodicah - v Ljubljani le 12 km. Ko je Janković postal župan, je bilo 68 odstotkov objektov priključenih na kanalizacijo, prihodnje leto jih bo 98 odstotkov, s čimer Slovenija ne bo plačevala kazni Evropski uniji.
Vmes so bile pritožbe, leta 2016 pa je Arso zahteval presojo vpliva na okolje za kineto, ki je dodatna zaščita. Dr. Pirnat je izdelal mnenje, v katerem piše, da je kineta del izvedbenega projekta, kar so državni organi potrdili. Imajo osem pravnomočnih gradbenih dovoljenj, pet jih je izdala ista oseba, in večino kanala so že zgradili. Manjka točno 119 metrov na območju, ki ne sodi več v vodovarstveno območje Kleče. Blizu Kleč so naredili dodatno dvokilometrsko kineto za dodatno zaščito cevi in postavili nadzorne kamere, ki zaznajo vsako nepravilnost. Bolj kot nove cevi, ki imajo garancijsko dobo 150 let, so nevarne obstoječe, 70 let stare cevi, kar glasnih nasprotnikov sploh ne moti. Opozicijsko strašenje ljudi je nerazumno in nevarno, vendar bo kanal C0 dokončan. Prispelo je šest pritožb, ena je bila zavrnjena, ministrstvo za naravne vire pa odloča o preostalih. Pričakujejo, da tudi te zavrnejo, potem bodo imeli dovoljenje še za teh 119 metrov. Če bo šel kdo na sodišče, bo gradbeno dovoljenje dokončno, ne pa pravnomočno, kar pomeni, da lahko gradijo na svoje tveganje. Zgradili bodo, in brez kanalizacije bo ostalo zgolj dva odstotka hiš po hribih.
Mestni urbanizem in prihodnost
Pozidava posameznih predelov mesta z ne preveč prijaznimi večstanovanjskimi vila bloki spreminja podobo in vsebino sosesk, na primer Rožne doline ali Bežigrada, kar po mnenju nekaterih rahlja socialno povezanost sosesk. Janković pojasnjuje, da je pogoj za nastanek vila bloka prodaja hiše, saj praznih parcel za pozidavo ni bilo na voljo. V mestnih predpisih so popravili, da je odslej na 11 metrih lahko kap, na 14 metrih sleme, zato v prihodnje ne pričakuje težav. Obstoječi so zgrajeni. Mestni oddelek za urbanizem, za katerega je smernice zastavil profesor Koželj, je opravil svoje delo.
Združitev ljubljanskih vrtcev
Projekt združitve vseh ljubljanskih vrtcev rešuje težave z zaposlovanjem. Trenutno, ko en vrtec potrebuje nove sodelavce, drugi pa ima višek, morajo v enem odpuščati, v drugem pa zaposlovati. Z enotnim vrtcem se te zadeve rešijo z lahkoto, s prestavitvijo. Kljub manjšemu številu otrok decembra odpirajo nov vrtec na Galjevici, kjer je poleg Zaloga največji pritisk na vpis. Želja je, da otroka starši prinesejo peš, gradijo pa tudi nov vrtec v Trnovem.