Smučarski tek, del nordijskih športov, je za marsikoga resnično pravi šport, ki od tekmovalca ali tekmovalke zahteva celotno osebnost - tako fizično kot psihično. Eden izmed izjemnih predstavnikov tega športa je bil finski smučarski tekač Juha Mieto, čigar kariera je zaznamovala tako izjemne zmage kot tudi dramatične poraze.
Zgodba Juhe Mieta: Tragični junak Lake Placida 1980
Juha Iisakki Mieto, rojen 20. novembra 1949 v Kurikki na Finskem, je bil izjemno visok smučarski tekač (196 cm), ki je prvič nastopil na olimpijskih igrah leta 1972 v Sapporu. Tam je v teku na 15 km osvojil četrto mesto, bronasto medaljo pa je zgrešil za pičlih šest stotink sekunde.
Njegova kariera je doživela vrhunec na olimpijskih igrah leta 1980 v Lake Placidu. Mieto je takrat že veljal za nespornega junaka zimskega teka. Na teh igrah je osvojil medalje v treh od štirih moških tekaških disciplin. Najbolj dramatična je bila tekma na 15 kilometrov, ki je potekala v ponedeljek, 17. februarja 1980.
Legendarni dvoboj z Wassbergom
Mieto je v cilj prišel z do tedaj najboljšim časom 41 minut 57.64 sekund in nato čakal na tekmece. Samo še en tekmovalec ga je lahko prehitel. Proti cilju je hitel Šved Thomas Wassberg. Ozračje v cilju je postajalo vse bolj napeto. Wassberg je v ciljni ravnini z močnim in odločnim korakom lovil sekunde in stotinke. Na semaforju so se obračale sekunde in stotinke, gledalci so navijali vsak za svojega, nevtralci za Mieta, dokler se ni izpisal čas Wassberga, ki je Mieta prehitel za eno stotinko sekunde. Ta razlika je bila dovolj za naslov olimpijskega prvaka za Wassberga, Mieto pa je postal tragični junak.
Ta poraz, kjer je Mieto izgubil zlato kolajno za zgolj eno tisočinko sekunde (kasneje spremenjeno v stotinko), je bil tako neverjeten, da je Mednarodna smučarska zveza (FIS) po tem dogodku spremenila pravila merjenja časa, tako da so se časi v nadaljnjih olimpijadah zaokroževali na najbližjo desetinko sekunde.
Mieto se zaradi tega poraza ni odrekel svojim olimpijskim ambicijam. Leta 1980 je osvojil še bronasto medaljo v štafeti in srebrno medaljo v teku na 50 km. Skupaj je na olimpijskih igrah (1972, 1976, 1980 in 1984) osvojil pet medalj, vključno z zlato medaljo v štafeti 4 × 10 km leta 1976.
Kariera in dosežki izven olimpijskih iger
Mieto je osvojil tudi štiri medalje na svetovnih prvenstvih v nordijskem smučanju: srebro v teku na 30 km (1974) in v štafeti 4 × 10 km (1978), ter bron v teku na 15 km (1978) in v štafeti 4 × 10 km (1982, skupaj z Vzhodno Nemčijo). Njegov največji uspeh kot smučarski tekač je bil na smučarskem festivalu Holmenkollen, kjer je enkrat zmagal v teku na 50 km (1973) in petkrat v teku na 15 km (1973-1975, 1977-1978).
Po končani tekmovalni karieri leta 1984 je Mieto delal v odnosih z javnostmi za več organizacij, vključno z Nordea banko, športnim središčem Kuortane in World Visionom. Leta 2007 je bil kandidat stranke Center na finskih parlamentarnih volitvah v volilni enoti Vaasa.
Мит о богумилима
Izzivi nordijskih športov v sodobnem času
Kljub zgodbam o legendah, kot je Juha Mieto, se nordijski športi danes soočajo z nekaterimi izzivi, predvsem kar zadeva zanimanje javnosti in globalno razširjenost. Nedavno so statistični podatki s tekem svetovnega pokala v nordijskih športih pokazali zaskrbljujoč trend.
Število gledalcev in tekmovalcev
Na tekmi ženskih smučarskih skokov v Lillehammerju, zibelki nordijskega smučanja na Norveškem, si je tekmo ogledalo zgolj 19 ljudi, med katerimi so bili verjetno tudi člani pomožnega osebja. Za kvalifikacije se je prijavilo 57 tekmovalk (40 jih je nastopilo na tekmi), točke v pokalu narodov pa ima le 11 držav. Tudi pri moških smučarskih skokih situacija ni bistveno boljša: 66 skakalcev v kvalifikacijah in 12 držav s točkami v pokalu narodov.
Podobno je stanje v nordijski kombinaciji. Medtem ko je na moški tekmi nastopilo 54 tekmovalcev in 12 držav ima točke v pokalu narodov, je v ženski nordijski kombinaciji stanje precej slabše. Na tekmi se je pojavilo le 27 tekmovalk, od katerih jih je tekmo končalo 24. Ker točke prejme najboljših 40 tekmovalk, vseh točk niso mogli niti razdeliti.
Posebej šokantni so podatki iz smučarskega teka, ki je sicer bolj tržno zanimiv in priljubljen v rekreativnih vodah. Na tekmah svetovnega pokala v Gällivareju na Švedskem je v ženskih štafetah 4 x 7,5 kilometra nastopilo zgolj šest držav (devet štafet, a sta imeli Nemčija in Švedska po dve štafeti, ena je bila štafeta FIS). To pomeni, da je le šest držav na svetu sposobnih poslati na tekmo svetovnega pokala štiri tekmovalke. Pri moških štafetah je bilo stanje "malo" boljše, saj je nastopilo deset držav in 12 štafet. V pokalu narodov ima 17 držav točke pri ženskah in 20 pri moških.
| Disciplina | Tekmovalci (Kvalifikacije) | Države (Pokal narodov) | Število gledalcev (primer Lillehammer) |
|---|---|---|---|
| Ženski smučarski skoki | 57 | 11 | 19 |
| Moški smučarski skoki | 66 | 12 | Nekoliko bolje |
| Moška nordijska kombinacija | 54 | 12 | Ni podatka |
| Ženska nordijska kombinacija | 27 | Manj kot 40 jih dobi točke | Ni podatka |
| Ženske štafete (smučarski tek) | 6 držav (9 štafet) | 17 | Ni podatka |
| Moške štafete (smučarski tek) | 10 držav (12 štafet) | 20 | Ni podatka |
Potreba po spremembah in prihodnost športa
Zimski športi so očitno izgubili bitko z drugimi športi, tudi za televizijske gledalce. Odgovorni se morajo zavedati, da se bodo morali začeti obnašati kot glasbeni menedžerji in organizatorji. Konzumiranje vsebine bo čedalje bolj instantno, zato je treba v kratkem časovnem okvirju ponuditi čim več in to čim več različnih vsebin čim več različnim ljudem. Redkost so in bodo dogodki, ki bodo ne glede na vse pritegnili veliko množico ljudi (kot sta Planica ali novoletna turneja v smučarskih skokih). Vendar pa na enem ali dveh dogodkih na leto ni mogoče graditi in vzdrževati športa v celoti. Danes je šov, ki pritegne, podoben "Igram lakote", ki kažejo smer, v katero se mora šport razvijati, da bi ohranil zanimanje javnosti.
Pomembno je tudi poudariti vrednost športnega dosežka in ne zgolj številke ali rezultata. Šport bi moral biti izrazito humano tekmovanje ljudi, kjer javnost ne zanima zgolj matematično preračunavanje zmagovalca, temveč predvsem človeška zmogljivost in spopad s samim seboj. Drugouvrščenega se danes pogosto oprijema naziv "prvi med poraženci", kar ima negativen prizvok. Pomembno je poveličevati veličino športnega dosežka, saj denar ne more kupiti močnih mišic, preciznosti ali samozavesti, ki so ključne za uspeh športnika.