Slovenija se sooča z resnimi izzivi na področju zelenjadarstva in samooskrbe. Pomen lokalno pridelane zelenjave za zdravje, okolje in gospodarstvo je izjemno velik, vendar kljub temu beležimo zaskrbljujoč upad domače pridelave in porabe. Različne pobude, projekti in akterji si prizadevajo za spremembo tega trenda, vendar so ovire na poti do višje samooskrbe in stabilnejšega trga še vedno prisotne.
Stanje samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji
Alarmantni podatki in trendi
Po podatkih Statističnega urada RS je stopnja samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji v letu 2023 znašala zgolj 33 %. To pomeni kar šest odstotnih točk manj kot leto prej in predstavlja nadaljevanje trenda upadanja, ki ga beležimo že tretje leto zapored. Med ključne razloge za upad sodita manjša površina za pridelavo zelenjadnic ter večji primanjkljaj v zunanji trgovini. Medtem ko smo v letih 2019 in 2020 beležili visoko stopnjo samooskrbe - predvsem zaradi povečane pridelave in zmanjšanega uvoza - nas aktualni podatki opozarjajo, da je treba ponovno okrepiti pogoje za domačo pridelavo ter spodbuditi povpraševanje po lokalni zelenjavi. To ni le gospodarska, temveč tudi družbena naloga.
Upad pridelovalnih površin in skupnega pridelka
V zadnjih petih letih se v Sloveniji zmanjšujeta tako obseg površin za pridelavo zelenjadnic kot tudi skupni pridelek. V obdobju od leta 2020 do 2024 je skupna površina, namenjena pridelavi zelenjadnic v Sloveniji, upadla s 6.984 ha v letu 2020 na 4.662 ha v letu 2024. Podobno se je zmanjšala tudi skupna pridelava, ki je z 135.241 ton v letu 2020 padla na 85.436 ton v letu 2024. Največja pridelava in površina sta bili zabeleženi leta 2020, nato pa se je trend postopno zmanjševal. Tržna pridelava (zelenjava namenjena prodaji) se je v tem obdobju gibala med približno 85.275 ton (2020) in 52.293 ton (2023). V letu 2024 je znašala 55.990 ton, kar je sicer nekoliko več kot leto prej, a še vedno bistveno manj kot v začetnih letih. To kaže na občuten upad in poudarja, da dve tretjini zaužite zelenjave prihaja iz uvoza.
Pomen in koristi lokalne ter integrirane pridelave
Vpliv na zdravje in prehranske navade
Nacionalne prehranske smernice poudarjajo pomen uživanja pestre in uravnotežene hrane, pri čemer ima zelenjava osrednjo vlogo. Priporoča se vsakodnevno uživanje zelenjave in sadja, zlasti lokalno pridelanega. Priporočena dnevna količina zelenjave znaša od 250 do 400 gramov. Ključno vlogo pri tem ima sezonska ponudba, saj zagotavlja večjo svežino in višjo hranilno vrednost. Raznolika prehrana, ki vključuje zelenjavo različnih barv, je bistvena za zagotavljanje vseh potrebnih hranil.
V zadnjih petih letih se je količina razpoložljive zelenjave na prebivalca zmanjšala za 15 kg, kar predstavlja 13,4 % upad v primerjavi z letom 2019 (2019: 113,97 kg, 2023: 98,74 kg). Ta negativni trend lahko vpliva na prehransko varnost in kakovost prehrane prebivalcev, hkrati pa opozarja na slabšanje prehranske samooskrbe in manjšo razpoložljivost sveže zelenjave iz lokalne pridelave.
Prehranjevalne navade, prehranski vnos in stanje prehranjenosti lahko pomembno vplivajo na tveganje za kronične nenalezljive bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, debelost in rak. Zdrava prehrana ima ključno vlogo tako pri preprečevanju kot pri razvoju teh bolezni. Ker se prehranske navade oblikujejo že v zgodnjem otroštvu in dolgoročno vplivajo na zdravje, je pomembno, da jim posvečamo pozornost skozi celotno življenjsko obdobje. Prehranske smernice je priporočljivo redno spremljati, saj predstavljajo temelj za oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad.
Raziskave o prehranjevalnih navadah v državi kažejo, da se polovica prebivalcev prehranjuje zdravo, pri drugi polovici pa se zaznava, da ne dosega priporočil za število obrokov in ima neustrezen ritem prehranjevanja. Prav tako postaja debelost vse resnejši zdravstveni problem, saj število prizadetih oseb nenehno narašča. Po podatkih iz leta 2020 je bilo v Sloveniji skoraj 60 % prebivalcev čezmerno hranjenih ali debelih (39,2 % čezmerno hranjenih in 19,5 % debelih). Gre za razširjeno, kompleksno, napredujočo in ponavljajočo se kronično bolezen, za katero je značilno kopičenje čezmerne telesne maščobe, ki lahko škoduje zdravju.
Smernice priporočajo 3-5 obrokov dnevno, pri čemer je zajtrk ključen za energijo, sledijo malica in kosilo, večerja pa naj bo vsaj dve uri pred spanjem. Prevelika energijska vrednost obrokov, povezana s sedečim načinom življenja, prispeva k debelosti in boleznim srca ter ožilja. Prehrana pogosto vsebuje preveč mesa in mesnih izdelkov ter premalo rib in sadja. Prekomeren vnos enostavnih sladkorjev in nasičenih maščob ter pomanjkanje vlaknin lahko pomembno vplivajo na pojav bolezni srca, ožilja in raka debelega črevesa. Mnogi prebivalci zaužijejo preveč mesa in mesnih izdelkov, premalo pa rib, sadja, zelenjave, stročnic in vlaknin. Slednji so pomembni varovalni dejavniki pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Pogosto se tudi preseže priporočeni dnevni vnos soli, ki naj ne bi presegal 5 gramov (približno ena čajna žlička velja za večino prebivalcev).
Za boljše zdravje in splošno počutje je priporočljivo:
- Jejte v rednih obrokih in uživajte v hrani, s poudarkom na pestri prehrani rastlinskega izvora.
- Izbirajte polnovredna žitna živila, vsak dan jejte svežo lokalno zelenjavo in tudi v manjšem deležu sadje.
- Zmanjšajte vnos maščob ter nasičene maščobe nadomestite z nenasičenimi in nerafiniranimi.
- Mastno meso zamenjajte s stročnicami, ribami ali pustim mesom.
- Uživajte manj mastne mlečne izdelke, jejte manj soli in sladkorja, pijte dovolj tekočine (voda in nesladkani čaji) ter omejite uživanje alkohola.
- Hrano pripravljajte zdravo in higienično, obroke si pripravite doma in zmanjšajte količino vnaprej pripravljenih in predelanih živil.
- Ne pozabite pa na redno telesno aktivnost v vseh življenjskih obdobjih.
Okoljski in ekonomski vidiki
Zavedati se moramo, da še vedno velja, da najbolj sveža in hranilno bogata zelenjava prihaja z lokalnih kmetij. Obrana je ob optimalni zrelosti, kar omogoča poln okus in visoko vsebnost hranil. Lokalno pridelana zelenjava je zagotovo pravilna izbira za potrošnike. Poleg pozitivnega vpliva na zdravje pa uživanje lokalno pridelane zelenjave prispeva tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in manjšemu okoljskemu odtisu. Lokalna zelenjava, pridelana s srcem, raste v naravni zemlji in je pridelana s trudom pridnih rok naših kmetov.
Pobude in projekti za krepitev slovenskega zelenjadarstva
Projekt "Sveže in zdravo"
Evropski projekt »Sveže in zdravo« povezuje 60 lokalnih pridelovalcev od Pomurja do slovenske obale. Skupaj vztrajno gradijo trajnostno prehransko verigo s pridelavo zelenjave iz integrirane pridelave. Slednje podpira tudi Skupna kmetijska politika 2023-2027 v okviru IRP18.02 Kmetijsko - okoljsko podnebna plačila - Naravni viri. Ker se več kot polovica Slovencev prehranjuje nezdravo, so cilji projekta usmerjeni v ozaveščanje potrošnikov o nacionalnih smernicah zdrave prehrane z vidika uživanja zelenjave.
Cilji projekta so povečanje porabe sveže, lokalno pridelane zelenjave po načelih nacionalne sheme kakovosti integrirana pridelava. Cilj projekta je tudi krepitev ekonomske moči skupine pridelovalcev s povečanjem prihodkov od prodaje takšne zelenjave. Z namenom informiranja o zdravih prehranskih smernicah ter posledično spodbujanju uporabe sveže, lokalne in integrirane pridelave zelenjave ter osveščanja javnosti o pomenu lokalne samooskrbe je Skupina vrtovi panonski z.o.o. nosilec tega projekta.
Skupina Vrtovi panonski in Zelena točka
Nosilec projekta »Sveže & zdravo«, Skupina vrtovi panonski z.o.o., si prizadeva za povečanje deleža kakovostne lokalno pridelane zelenjave. Denis Topolnik, predsednik Skupine vrtovi panonski z.o.o., je kljub izzivom optimističen glede prihodnosti slovenskega zelenjadarstva. Skupina vrtovi panonski z.o.o. z vzpostavljeno kratko dobavno verigo Zelena točka spodbuja pridelavo članov zadruge. To prispeva k izboljšanju samooskrbe in krepitvi lokalnih kmetov. Kratka dobavna veriga Zelena točka se osredotoča na lokalno hrano s kratkimi transportnimi potmi in oskrbuje HoReCa sektor ter posamezne kupce.
Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave
Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave združuje domače pridelovalce, ki pridelujejo zelenjavo na okolju in ljudem prijazen - integriran način. Cilj združenja je spodbujati lokalno pridelavo zelenjave, izobraževati slovenske zelenjadarje ter jih medsebojno povezovati, da bi potrošnikom zagotovili varno, kakovostno in svežo zelenjavo. Verjamejo v pametno kmetijstvo, ki ohranja zdrava tla, spodbuja trajnostno rabo naravnih virov, uči odgovornega odnosa do narave in krepi samooskrbo. Podpirajo koncept »Od kmeta do krožnika«, saj je lokalna zelenjava najboljša izbira za potrošnike. Pridelana v naši bližini, je vedno sveža, bogata s hranili in odličnega okusa, saj ni zorela med dolgimi prevozi.
Integrirana pridelava zelenjave je slovenska nacionalna shema kakovosti, ki spodbuja potrošniku in naravi prijaznejše kmetovanje. Je sistem trajnostnega kmetovanja, ki združuje najboljša dognanja sodobne agronomije z okoljsko odgovornimi praksami. Temelji na bolj nadzorovani uporabi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, brez uporabe gensko spremenjenih organizmov. Cilj sheme je uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, spodbujanje biotske raznovrstnosti ter uporaba organskih gnojil. Pridelava poteka pod rednim nadzorom in certificiranjem, kar potrošnikom omogoča bolj varno in kakovostno hrano. Pridelki iz integrirane pridelave so varni, kakovostni in hranilno bogati, hkrati pa njihova pridelava zmanjšuje obremenitev okolja ter krepi samooskrbo.
Združenje ponuja svojim članom naslednje prednosti:
- Povezovanje: Postanite del mreže slovenskih zelenjadarjev, kjer izmenjujemo izkušnje in gradimo skupne rešitve za izzive v kmetijstvu.
- Skupna promocija na trgu: S skupnimi močmi povečujemo prepoznavnost sveže in lokalne zelenjave, kar pomaga pri prodaji in izboljšanju položaja pridelovalcev.
- Izobraževanje: Organiziramo spletne delavnice, nacionalni zelenjadarski posvet ter nacionalno tekmovanje v najboljšem kislem zelju in repi, s čimer se povečuje znanje in nadgrajujejo pridelovalne prakse.
Koncept "Gruntek": skrajšanje poti hrane
V današnjem tempu življenja imamo vedno manj časa, da bi si pridelali zelenjavo sami na vrtu, zato je pomembno, da se povečuje število kmetij, ki se ukvarjajo s tržno pridelavo zelenjave. Koncept Gruntek je nastal iz ideje, da zelenjava ne bi smela potovati dneve ali tedne, preden pride na krožnik. Gre za model, ki pot hrane skrajša na minimum: zelenjava je pridelana na lastni kmetiji, obrana in še isti dan dostavljena naročnikom. Gruntek je na Hrvaškem razvil prepoznaven naročniški model oskrbe z zelenjavo, ki temelji na sezonskosti, svežini in neposredni povezavi med kmetijo in družino.
Model se je izkazal za zelo uspešnega: danes imajo več kot 1.500 aktivnih naročnikov, v vrhuncu sezone pa dostavijo tudi do 1.500 zabojčkov na teden. To pomeni predvsem manj korakov, manj odpadkov in več svežine. V praksi to pomeni, da zelenjava prihaja neposredno s kmetije, brez posrednikov in skladišč, pri čemer je proces organiziran tako, da obiranje in dostava potekata skoraj sočasno: logistika je namreč prilagojena svežini. Hkrati zmanjšujejo tudi uporabo plastike v pakiranju in procesu. Naročniški model kmetijstvu vrača tisto, kar najbolj potrebuje: predvidljivost in varnost. Ko je znano, koliko družin in podjetij oskrbujejo, lahko natančno načrtujejo setev, obiranje in delovno silo ter vlagajo dolgoročno. Poleg tega naročnina omogoča enakomernejše financiranje čez sezono, pri čemer največji stroški nastanejo že pred prvim zabojčkom. Gruntek prideluje zelenjavo brez pesticidov in herbicidov, z veliko ročnega dela. Čeprav nimajo formalnega ekološkega certifikata, je transparentnost eden njihovih največjih adutov, saj lahko naročniki kadarkoli "obiščejo" svoj vrt in spremljajo, kaj se dogaja. Naročniški sistem zabojčkov pomeni, da uporabniki dobijo tisto, kar je v tistem tednu na vrtu najboljše, od pet do dvanajst različnih kultur, vsebina pa se prilagaja sezonskosti.
Gruntek letos prihaja tudi v Slovenijo s prevzemnimi točkami v Ljubljani, Celju in Mariboru. Slovenija je zanje logičen naslednji korak, saj so uporabniki občutljivi na kakovost, sezonskost in izvor hrane. Prvi slovenski naročniki lahko pričakujejo zelenjavo, obrano in dostavljeno v zelo kratkem času, naročniški model, ki zmanjšuje stres nakupovanja in načrtovanja, ter sezonske in raznolike zabojčke. Cilj je, da Gruntek v Sloveniji ne bo le dostava zelenjave, temveč nov standard: hrana, ki ji zaupaš, ker veš, od kod prihaja. Večina družin se danes ne prehranjuje slabše zato, ker ne bi vedele, kaj je zdravo, temveč zato, ker je zdrava izbira pogosto težje dostopna. Prav zato je pristop, kot ga razvija Gruntek, zanimiv: ne ponuja še enega nasveta ali recepta, temveč spreminja okvir, v katerem se odločamo. Namesto da je zelenjava občasna izbira, postane stalnica. Ko je kakovostna, sezonska zelenjava vedno pri roki, kuhanje ni več napor, ampak logična izbira.
Izzivi in perspektive slovenskega zelenjadarstva
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem ter vloga trgovcev
Zelenjava je izredno pomemben del zdravega, »zelenega« načina življenja. Zato je prav, da se povečuje število kmetij, ki se ukvarjajo s tržno pridelavo zelenjave. Zadružna zveza Slovenije je pred kratkim puščico krivde za (po njihovo) kritično stanje slovenskega zelenjadarstva uperila v trgovce, češ da postavljajo prenizke odkupne cene in naročajo premajhne količine domače zelenjave. Zadružna zveza Slovenije si je pred dnevi prostor v medijih zagotovila z izjavo, da tako alarmantnega stanja na področju trgovskega odkupa zelenjave, kot je letos, še ni bilo.
Opozorili so, da se na eni strani družinske kmetije srečujejo z rastjo stroškov pridelave - na primer dražja embalaža (+ 15 %), delovna sila, stroški distribucije - na drugi strani pa že na samem začetku sezone z izjemno nizkimi nabavnimi cenami na strani trgovine. Trgovinske nabavne cene so celo nižje kot lani ter nižje kot cene primerljive oziroma slabše kakovosti zelenjave na veletržnicah (npr. Padova - na dan 18. junij 2024 bučka boljše kakovosti 1,39 EUR/kg, slabša kakovost, kjer ni reklamacij, 1,05 EUR/kg, nabavna cena za slovenske bučke na strani trgovine 0,7 EUR/kg). Nizkim cenam se pridružujejo tudi s strani trgovinskih sistemov majhne nabavljene količine. Na drugi strani se vrši uvoz viškov zelenjave s tretjih trgov po izjemno nizkih cenah, za katere bi bilo treba ugotoviti, ali morda niso celo tako imenovane dumpinške ali predatorske cene.
Trgovci (vsaj v večini) zagotavljajo, da ima slovenska zelenjava prostor na trgovskih policah, opozarjajo pa na znane težave slovenske zelenjadarske panoge - pomanjkanje skladiščnih, hladilnih prostorov, preveliko odvisnost od vremena (torej pridelava na prostem in ne v rastlinjakih), tudi nepovezanost ponudbe. V Mercatorju so zagotovili, da se delež slovenske zelenjave na njihovih policah vsako leto zvišuje in je ta višji od deleža samooskrbe pri posameznih vrstah zelenjave. V Lidlu pravijo, da iz tujine dokupujejo izključno izdelke, ki jih ne morejo odkupiti lokalno, bodisi trenutno ali sicer, ker jih pri nas ni mogoče pridelati. Za kakovost lokalnih dobaviteljev so pripravljeni plačati pravično ceno.
Iz Spara so poudarili, da ponudba slovenskega sadja in zelenjave narašča ter da je delež v začetku julija znašal 32 odstotkov, kar pomeni več kot 20 tisoč ton slovenskega sadja in zelenjave. Spar je leta 2023 odkupil približno 600 ton slovenskega sadja in zelenjave več kot leta 2022 oziroma 2400 ton več kot leta 2019, s čimer so zavrnili navedbe zadružne zveze po nabavljenih manjših količinah. Kot primer so navedli, da so imeli od 13. do 26. julija celotno ponudbo krompirja in zelja slovenskega, 94 odstotkov slovenske solate kristalke - gentile, 98 odstotkov slovenskih kumar, 78 odstotkov slovenskega paradižnika in 66 odstotkov slovenskih bučk. Ko je na voljo dovolj slovenskih izdelkov, ustavijo nakupe tujih in ponudijo kupcu samo slovensko.
Navedbe zadružne zveze glede odkupnih cen bučk so zavrnili v Trgovinah Jager, kjer so celo razkrili njihovo celotno kalkulacijo. Njihov večletni dobavitelj bučk je Kmetija Šofranac, nabavna cena je konec junija znašala 0,87 evra (brez DDV), prodajna cena z DDV pa 1,19 evra. Menijo pa, da je težava v tem, da letos prodajo okrog 20 odstotkov manj bučk in vse zelenjave kot lani, saj je očitno sezona takšna, da so ljudje več zelenjave pridelali na domačih vrtovih. V slovenskem trgovcu menijo, da imajo prodajalci zelenjave dovolj prodajnih možnosti, ob tem pa izpostavljajo, da je osnovna težava zelenjadarjev v neusklajenosti ponudbe s povpraševanjem in nezmožnost planiranja. Slednje predvsem zaradi neustrezne pridelave, ki je preveč odvisna od vremena in vremenskih ujm, pa tudi manjka skladiščnih prostorov, kar se je že večkrat očitalo tudi zadrugam. »Menim, da so cene korektne in so odraz trga. Slovenski zelenjadarji težko konkurirajo uvozu cenene zelenjave iz tujine, tudi iz drugih držav EU, kjer očitno veljajo druga pravila,« so dodali.
V Hoferju so poudarili, da je v vrhuncih sezone (od pozne pomladi do jeseni), ko sta na voljo slovensko sadje in zelenjava, delež tega na njihovih policah do 75 odstotkov, konec junija je ta delež znašal okoli 40 odstotkov. Dodali so še, da nakup sezonskih izdelkov s kmetij načrtujejo že jeseni in da se vselej držijo zavez do dobaviteljev. V Tušu so se prav tako dotaknili cenovnih preferenc potrošnikov: »V trenutnih gospodarskih razmerah so kupci bolj osredotočeni na ceno izdelkov in temu se na izjemno konkurenčnem slovenskem trgu s svojo ponudbo prilagajamo tudi trgovci. To velja tudi za sadje in zelenjavo, ki je trenutno pri tujih dobaviteljih večinoma cenejša. Pri Tušu imamo v ponudbi tako izdelke slovenskega kot tujega porekla, opažamo pa, da se kupci za nakup večinoma odločajo glede na ceno izdelkov.«
Pod črto - krivec za samooskrbo, kot jo imamo, nikakor niso izključno trgovci, kot so želeli prikazati v zadružni zvezi, temveč tudi zadruge, ki se niso prilagodile zahtevam oziroma potrebam s skladiščnimi, hladilnimi, pakirnimi prostori, pa tudi stroka, pravi zelenjadar Ivan Kelenc, ki ni sledila novitetam.
Tržna pridelava in neposredna prodaja
Tržna pridelava zelenjave na večjih površinah v Sloveniji nima daljše tradicije, saj so v nekdanjih časih menili, da to sodi v druge kraje. Kljub temu v celotni vzhodni Sloveniji površine pod zelenjavo v zadnjih letih naraščajo. Klimatski pogoji za pridelavo zelenjave so na področju Ptujskega in Dravskega polja odlični, tudi vode za namakanje zaenkrat še ne primanjkuje. Na celotnem območju Podravja je 720 ha površin, ki so pokrite z velikimi namakalnimi sistemi in jih je možno namakati, pri tem pa je možnosti za izgradnjo še veliko več. Iz znanih razlogov se v Sloveniji povpraševanje po domači zelenjavi dviguje. Zelenjava je kultura, ki s časom, ko jo odpeljemo z njive do takrat, ko pride na mize potrošnikov, izgubi veliko koristnih snovi. Zato je nakup zelenjave direktno od pridelovalca najbolj varen in predvsem koristen nakup. Zelo dolgo tradicijo v Sloveniji ima pridelava in neposredna prodaja zelenjave na tržnicah. Prav ta tradicija je še vedno izredno živa tudi na območju KGZS Zavod Maribor, kjer je preko 60 pridelovalcev zelenjave, ki večino svojega pridelka prodajajo na tržnicah, na kmetijah ali pa jo dostavljajo javnim zavodom in gostinskim lokalom. Večji zelenjadarji se v izogib zaslužku posrednika odločajo za neposredno prodajo, medtem ko manjši ubirajo druge tržne poti. Eden izmed ptujskih zelenjadarjev je dejal, da je najbolje najti si svoj trg oziroma da bi zelenjadarji potrebovali zadrugo, ki bi se posvečala izključno prodaji zelenjave in manj kovanju provizij pri prodaji drugih izdelkov. Neka druga večja zelenjadarska kmetija s Ptujskega polja pa je dejala, da so trgovci za slovensko zelenjavo običajno pripravljeni ponuditi več kot za tujo. Pridelava zelenjave zahteva tako pri tržnih pridelovalcih kot ljubiteljih-samooskrbnih pridelovalcih, veliko znanja.
Fitosanitarne zahteve pri uvozu zelenjave
Sadje in zelenjava se v Evropsko unijo (EU) pogosto uvaža tudi iz tretjih držav. Z vnosom plodov in drugih delov rastlin se lahko vnesejo tudi nevarni škodljivci in bolezni rastlin, ki ogrožajo rastlinsko pridelavo pri nas. Fitosanitarne uvozne zahteve veljajo za vse sveže sadje in zelenjavo, ki jih mora pri vnosu v EU spremljati fitosanitarno spričevalo. Slednje izda pristojni organ v državi izvoznici oziroma državi porekla. To velja tudi za vnos sadja in zelenjave v osebni potniški prtljagi in poštnih pošiljkah, ki se vnašajo iz držav izven EU.
Uvoznik oziroma njegov zastopnik sadja in zelenjave se mora vpisati v register izvajalcev poslovne dejavnosti, tako imenovani FITO-register pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Uvoznik oziroma njegov zastopnik mora pred vnosom sadja in zelenjave, ki je navedeno v delu A Priloge XI Uredbe 2019/2072/EU, pošiljko predhodno najaviti preko spletne aplikacije IMSOC (sistem TRACES).
Za določene vrste zelenjave veljajo posebne zahteve. Na primer, pošiljke gomoljev krompirja iz tretjih držav, kjer so navzoči krompirjevi bolhači (latinsko Epitrix), mora spremljati fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje izpolnjevanje posebnih zahtev. Evropska komisija je z izvedbenimi sklepi določila nekatera odstopanja od prepovedi ali omejitev vnosa sadja in zelenjave v EU, kar velja tudi za jedilni krompir iz Egipta in iz nekaterih regij v Libanonu. V zvezi s krompirjem, ki ni namenjen saditvi, s poreklom iz regij Akkar in Bekaa v Libanonu se določijo odstopanja od nekaterih uvoznih zahtev oziroma prepovedi. Pošiljke jedilnega krompirja morajo izvirati iz nenapadenega območja in izpolnjevati posebne zahteve, določene v Prilogi Izvedbenega sklepa Komisije 2019/1614.
