Islamska skupnost v Republiki Sloveniji aktivno organizira in usmerja versko življenje muslimanov. Poleg rednih verskih obredov in dogodkov, kot je ramazan in kurban, skrbi tudi za pravilno obveščanje o časih namaza, ki so ključni del vsakdanjega življenja muslimanov.
Organizacija verskih obredov in pravila obnašanja
Mešihat Islamske skupnosti v Sloveniji je 13. maja 2020 objavil navodilo o ponovnem opravljanju verskih obredov v džamijah in mesdžidih, ki se je začelo uporabljati od ponedeljka, 4. maja 2020. Mešihat je razmatral možnost ponovnega izvajanja verskih obredov v MKC Ljubljana in v ostalih mesdžidih v Sloveniji. Na podlagi veljavnih argumentov predsednika Mešihata in njegovih članov je bila sprejeta odločitev, ki dovoljuje (ponovno) postopno izvajanje verskih obredov v vseh objektih v lasti IZ-e.
Uputstvo o organiziranju verskih obreda v času razglašene epidemije
Pri vstopu v verske objekte Islamske skupnosti je dovoljen vstop samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Pri gibanju, prihodu in bivanju na javnem prostoru je potrebno upoštevati varno razdaljo od drugih oseb. Pri gibanju in bivanju v verskih objektih je obvezno nošenje zaščitne maske za zaščito ustnega in nosnega dela, ob upoštevanju varne razdalje do drugih oseb. Pri vstopu v verske objekte je obvezna dezinfekcija rok. Vernikom se priporoča, da v džamijo prihajajo z abdestom, saj bo uporaba abdesthan omejena. Imami in verniki se ne bodo rokovali pred ali po namazu.
Časi molitev in islamski termini
Ramazan v družine prinese poseben ritem, več miru in zavedanja. Islamski koledar določa natančne čase za dnevne molitve (namaze) in druge pomembne verske dejavnosti. Spodaj so podrobno razloženi ključni termini:
Časi molitve (Namaz)
- Zora (Imsâk time): To je konec šerijatske noči v vseh štirih mezhebih. To je čas, ko je v vzhodu vidna belina, imenovana fajr sâdiq, na eni od točk na črti navideznega obzorja (ufq-i-zâhirî). Prav tako je to prvi čas za sabah namaz.
- Išrak (Ishrâq time): To je čas, ko je spodnji (zadnji) rob Sonca visoko kot dolžina kopja od črte navideznega obzorja, kar ustreza višini, kjer je njegov center 5° nad pravim obzorjem.
- Podne (Time of zuhr): Začne se, ko se skrajšane sence začnejo podaljševati. Šerijatski čas zuhra se nadaljuje do asr awwal, kar je čas, ko je senca vsake stvari daljša od njene sence v času pravega zawâla za toliko, kolikor je njena višina, ali do asr thânî, kar je čas, ko se dolžina njene sence poveča za dvakrat njeno višino.
- Ikindija (Time of asr prayer): Asr se imenuje tudi asr-i awwal. To je čas, ko se začne asr-i awwal po mnenju dveh imamov [Imâm Abû Yûsuf in Imâm Muhammad]. Enako je tudi v drugih treh mezhebih.
- Išâ-i sânî (Time of ishâ-i thâni): Začne se, ko izgine belina na črti navideznega obzorja na zahodu. To pomeni, da se zgornji rob Sonca na črti navideznega obzorja spusti na višino 19° in belina izgine.
- Jacija (Time of ishâ prayer): Ishâ-i-awwal je prvi čas ishâ molitve. To je čas, ko izgine rdečica na črti navideznega obzorja na zahodu. To pomeni, da se zgornji (zadnji) rob Sonca spusti na višino 17° pod površinskim obzorjem. Čas ishâ molitve se začne ob ishâ-i-awwal po mnenju dveh imamov [Imâm Abû Yûsuf in Imâm Muhammad].
Dodatni pomembni termini
- Dahve-i kubra (Time of Dhahwa-i-kubrâ): To je zadnji čas za namero postenja. Dhahwa-i-kubrâ je polovica časa posta, to je šerijatski (kanonični) dan, ki je pred časom zawâl. Šerijatski dan je čas med imsâk in maghrib časom. To pomeni, da je dhahwa-i-kubrâ polovica časa med imsâk in maghrib. Za ramazanski post je fard (obvezno) napraviti namero v srcu v času od sončnega zahoda dan prej do dhahwa-i-kubrâ časa postnega dne. Enako velja za post adaq, določen za določene dni, in za nafila (prostovoljni) post.
- Kerâhet (Time of zawwal karâhat): To je čas, ko je Sonce znotraj nebesnega kroga, ki obdaja območje, imenovano šerijatski (islamski) zawâl. Z drugimi besedami, to je časovno obdobje med časom Tamkin pred pravo kulminacijo in časom drugega obdobja Tamkin po njej. Torej je enako dvakratni količini Tamkina za to mesto. To obdobje je v Istanbulu dvajset (20) minut.
- Isfirâr (Karahat (isfirâr-i shams) time of asr): To je čas, ko je opravljanje salata makrûh tahrimî, to je harâm, med sončnim zahodom. Začne se, ko Sonce porumeni, kar se zgodi, ko je razdalja med spodnjim (prejšnjim) robom Sonca in črto navideznega obzorja dolžine kopja, kar je pet kotnih stopinj. Obdobje sončnega zahoda se začne, ko v čistem, brez smoga, jasnem nebu mesta, kjer se odbija sončna svetloba, ali samo Sonce, postanejo dovolj rumena, da se jih da gledati, in konča, ko se potopi (pod obzorje). Ta čas se imenuje Isfirâr-i shams.
- Ištibâk (Time of karahat (ishtibâk-i nujûm) of Maghrib): To je čas, ko se število vidnih zvezd poveča, ali, z drugimi besedami, potem ko se naslednji rob Sonca potopi na višino 10° pod črto navideznega obzorja. Obdobje med tem časom in časom sončnega zahoda se v mestih, kot je Istanbul, katerega zemljepisna širina je 41°, giblje med 53 in 67 minutami v letu. Sunnat je opraviti maghrib namaz v zgodnjem času njegovega obdobja. Harâm je odložiti ga po Ishtibâk-i nujûm, to je, potem ko se naslednji rob Sonca potopi na višino 10° pod črto navideznega obzorja.
- Ponoćno vrijeme (Time of midnight (1/2 night)): Šerijatska noč je čas od sončnega zahoda do fajra. To je čas med sončnim zahodom, ki je čas za salat-i maghrib, do imsâka. Če se čas med tema dvema razdeli z dvema in doda k času maghrib molitve, ali odšteje od časa fajr molitve, se najde polnoč. Po mnenju nekaterih učenjakov v šafijskem mezhebu je zadnji (âkhir) čas za nočno molitev do šerijatske polnoči. Po njihovem mnenju ni dovoljeno odložiti opravljanja nočne molitve do po šerijatski polnoči.
- Tahadžud (Time of tahajjud): To je čas po preteku dveh tretjin šerijatske noči, to je celotnega časa, ki se začne od sončnega zahoda, ki je čas maghrib molitve, do časa imsâk. Z drugimi besedami, to je zadnja ena tretjina šerijatske noči. Tahajjud molitev se opravi pred časom imsâk. Tahajjud pomeni opustiti spanje. Je bolj krepostna kot tisoč-rekat molitev, opravljena podnevi.
- Zora (Time of dhawn): To je zadnja ena šestina časa med sončnim zahodom, to je časom maghrib molitve, in časom imsâk. V razlagi Shir'at-ul-islâm piše: "V hadisu-i šerifu je bilo rečeno: 'Molitve, opravljene v času dhawn ponoči in po molitvah, so sprejete'."
- Vrijeme za kibla sat (Time of Qibla hour): Črta, narisana na zemljevidu med mestom in mestom Meka, se imenuje Kibla črta. Ta črta prikazuje smer kible. Ko Sonce pride nad to črto, postane Kibla ura.