Zgodovina in ponudba slaščičarne Lastovka v Mariboru

Slaščičarna Lastovka v Mariboru, ki jo bralci Mariborinfo pogosto označijo za najboljšo sladolednico v mestu, ima bogato zgodovino, ki se je začela pred skoraj sto leti. Danes se ponaša s tremi lokacijami v Mariboru, eno v Limbušu in eno na Ptuju, pri čemer je kakovost in družinska tradicija ključna za njihov uspeh.

Začetki družinskega podjetja in širitev

Zgodovinska fotografija družinskega podjetja Demiri, ustanovitelj Jahja Demiri

Zgodba slaščičarne Lastovka se je začela z ljubeznijo, ko je praded Šerifa Demirija prišel iz Makedonije v Maribor. Pravljico o sladoledu je njegov ded začel pisati pred 42 leti. Leta 1925 je pradedek Šerifa Demirija prišel iz Makedonije v Slovenijo in začel delati v Črni na Koroškem, dedek je imel nato tri sinove, eden je imel v Slovenj Gradcu slaščičarno, dva pa sta prišla v Maribor.

Ustanovitelj podjetja Lastovka, Jahja Demiri (oče sedanjega lastnika Šerifa Demirija), je po tem, ko so bratje skupaj delali na Trgu svobode, odprl prvi rdeči kiosk s sladoledom na Smetanovi ulici. Na vogalu Barvarske in Ulice 10. oktobra je sprva osvajal otroška srca s točenim sladoledom, pozimi pa je pekel pomfrit. V osemdesetih letih so odprli še sladolednico na Partizanski ulici pri Mercatorju, nato pa je Lastovka že osemnajst let prisotna na Trgu revolucije, devet let pa deluje tudi v Limbušu.

Slika prvega rdečega kioska slaščičarne Lastovka na Smetanovi ulici iz leta 1980

Kiosk na Smetanovi ulici je bil skozi leta večkrat prenovljen. Šerif Demiri in njegovi trije bratje so prevzeli po eno enoto in zanjo odgovarjajo, s čimer se ohranja družinska tradicija in odgovornost.

Prenove in posodobitve

Šerif Demiri, lastnik ene najbolj znanih mariborskih sladoledarnic, Lastovke, se je odločil za popolno prenovo enega od svojih lokalov. Pred dobrim tednom so podrli zunanji del Lastovke na Partizanski cesti 6, kmalu za tem še kovinsko konstrukcijo, zemljišče v lasti Demirija pa zdaj čaka na novi prodajni objekt. "Gre za popolno prenovo. Stari objekt ni bil več varen, zato smo se odločili postaviti novega," je pojasnil Demiri. Najstarejšo fotografijo dotrajanega in medtem že odstranjenega objekta so našli na stari razglednici iz leta 1935.

Fotografija slaščičarne Lastovka na Partizanski cesti leta 1986

Demiri obljublja, da bo novi kiosk nekoliko drugačen in predvsem v toplih barvah, saj upa, da bo Mariborčanom všeč. Kiosk, ki so ga podrli, ni bil pod spomeniškim varstvom, vendar je pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za prenovo trajalo precej časa. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko že naslednji teden na isti lokaciji stal novi, sodobnejši lokal, torej še pravočasno pred začetkom letošnje sezone sladoleda.

V kiosku bo poleg nove zunanjosti tudi večina opreme nova. "Skoraj vse aparate smo kupili nove, tudi vitrine in stroj za izdelavo sladoleda. To je bil ogromen strošek, a to je naš kruh. Kam pa bomo vlagali, če ne v svojo dejavnost," razmišlja Demiri. Ime sladoledarne bo seveda ostalo nespremenjeno - Lastovka, ki asociira na pomlad, zamislil pa si ga je oče zdajšnjega lastnika.

Sodobna arhitekturna zasnova prenovljene slaščičarne Lastovka

Solastnik družinskega podjetja Lastovka je pojasnil, da so se za popolno prenovo odločili predvsem zaradi dotrajanosti. Novi objekt ne bo zgolj lepši in modernejši, temveč bo zagotavljal boljše pogoje za delo ter tudi boljše pogoje za vzdrževanje higiene in ostalih standardov, ki pritičejo sodobnim strokovnim in varnostnim zahtevam.

Znanje in izobraževanje

Andrej Petelinšek in Šerif Demiri pri izobraževanju o sladoledu

Znanje in tradicija se v družini Demiri prenašata iz roda v rod. Oče je naučil osnove, vsako leto pa imajo usposabljanja izven sezone. Izobražujejo se na sejmih v Longaronu in Riminiju v Italiji, pa tudi na sejmu Gelatissimo v nemškem Stuttgartu. Tam se zberejo mojstri z vsega sveta, ki predstavljajo nove tehnike in dajejo napotke glede novih okusov. Poleg tega je nečak Šerifa Demirija magistriral na področju sladoleda, tako da imajo tudi domačega specialista za sladoled, ki znanje predaja naprej. Starejši nečak Amir Demiri se udeležuje različnih izobraževalnih programov za izdelavo sladoleda po vsem svetu, kar prinaša odlične ideje za pripravo raznovrstnih okusov.

Amir Demiri pri izobraževanju v New Yorku z ustanoviteljico DŌ, Cookie Dough Confections

Kakovost in ponudba

Pri Lastovki so že od nekdaj stavili na kakovost. Začeli so leta 1976 s šestimi osnovnimi okusi: vanilija, čokolada, lešnik, borovnica, jagoda ter limona. Do danes so predstavili že več kot 200 okusov. Kljub temu, da so okusi trendovski, ostaja receptura družinska skrivnost, ki se prenaša iz roda v rod in ji stranke zaupajo. Večina Mariborčanov ima še vedno najraje klasiko - čokolada in vanilija sta najbolj prodajana sladoleda.

Pri Lastovki ponujajo klasičen in točen sladoled, ki ga proizvedejo vsako jutro. Že od ustanovitve je njihova strast kakovost, ki jih spodbuja k proizvodnji najboljšega sladoleda iz najboljših sestavin. Skoraj vse aparate so pripeljali iz Italije, ki je v svetu sladoleda to, kar je Francija v svetu vina. Večina mariborskih sladoledarjev, vključno s Šerifom Demrijem, se redno izobražuje pri zahodnih sosedih in tam kupuje stroje za izdelavo sladoleda.

Sestavine kupujejo pretežno v Sloveniji, kjer nabavljajo mleko, medtem ko so ostale surovine iz Italije. Sadje, ki ga uporabljajo v sladoledu, je izključno sveže in slovensko. Prvi v Mariboru so imeli tekoči sladoled. Oče Šerifa Demirija je pričel prodajati točeni sladoled, ker je bil takrat nekaj novega in trendovskega. Posebnega recepta za točeni sladoled ni, a mora biti dober in imeti pravo recepturo. V točenih sladoledih sedaj ponujajo okuse čokolada, vanilija, jagoda in borovnica.

Poleg prenove so pri Lastovki pripravili tudi druge novosti. Obiskovalce bo pričakala popestritev ponudbe, ki bo še bolj popolnjena kot doslej. V prenovljeni ponudbi bo tudi okus za vegane in ljudi, ki imajo težave s sladkorno boleznijo, ostale novosti pa bodo razkrili v kratkem in ostajajo skrivnost.

postopek izdelave različnih sladoledov. 50 let stara korejska tovarna sladoleda

Delovni proces in sezona

Sladolednica Lastovka v Limbušu je ena od petih uspešnih lokacij.

V delavnici izdelajo bazo, ki jo nato dostavijo na vse enote, kjer imajo stroje za dokončanje sladoleda. Z delom začnejo zvečer in nadaljujejo zgodaj zjutraj. Zjutraj odprejo ob devetih, v delavnici delajo od petih, zapirajo pa zvečer ob desetih, vendar nikoli ne gredo domov pred dvanajsto. Dnevno je veliko dela s čiščenjem in pripravo sadja, da vse operejo, očistijo, zamrznejo in nato zmešajo v sladoled. Higiena in urejenost sta pri tem delu zelo pomembni, inšpekcija pa redno preverja vzorce, ki so do sedaj vedno pokazali dobre rezultate.

Bajram Demiri (Bajo) v sladolednici na Partizanski ulici leta 1980

Dnevno pridelajo do 200 litrov sladoleda na vroč dan, kar kaže na to, da delajo vsak dan sproti. Poskušajo uveljaviti tudi sladoled brez laktoze za alergike in ljudi z zdravstvenimi težavami, ki vključuje štiri ali šest sadnih okusov s 100 % sadjem. Večina njihovih okusov je brez glutena.

Sezona sladoleda se začne marca in traja do 15. oktobra, odvisno od vremena. Ko je šolsko leto, je obisk največji, med dopusti pa je zatišje, čeprav imajo redne stranke. Popoldne in med vikendi je obisk večji. Sladoled ponujajo tudi za domov. Izven sezone se izobražujejo in nabirajo energijo za prihodnjo sezono.

Recept za uspeh in odnosi s strankami

Lastovka je družinsko podjetje, kjer bo počasi drugo generacijo nasledila že tretja. Bajo Demiri (eden od štirih bratov) je solastnik in vedno nasmejani gospod, ki čakanje v dolgi vrsti na Smetanovi ulici nagradi najprej z nasmeškom in lepo besedo, nato pa z obilno kepico okusnega sladoleda, za katerega še vedno velja skriven družinski recept.

Sladolednica Lastovka na Smetanovi ulici, sodobna podoba

Če želiš delati dobro in na dolgi rok, moraš pozabiti na vse ostalo in se v celoti posvetiti tej dejavnosti, paziti moraš na kakovost sestavin in natančno delo. Zaradi tega se tradicija uspešno prenaša. Stranke se k Lastovki vračajo in jim pripovedujejo, da so na dopustih jedle slab sladoled in komaj čakajo, da se vrnejo k njim.

Konkurenca je dobra zaradi kakovosti, vendar je Lastovka nikoli ne čuti. Velika čast je, da se ljudje radi vračajo, včasih čakajo v vrsti tudi do pol ure. Zato se trudijo imeti najboljše surovine in zagotavljati brezhibno čistočo. Ljudje se pripeljejo k njim tudi iz oddaljenih krajev. Časi so takšni, da je treba stranke negovati, in pri Lastovki imajo dobre stranke.

tags: #slascicarna #lastovka #maribor